URN_NBN_SI_DOC-QDI5RCR9

nik 1973: 431.435,10 DM, ali po p ri­ bližni dan ašnji dinarski vrednosti: 3,2 m ilijona d inarjev (novih, se­ veda). Glasilo je vsebinsko m nogoobraz- no. Mimo teoretičnih razprav v zvezi s knjižničarstvom in knjigo streže bravcu z različnim i poročili in sporočili, tako da si m ore sproti — od številke do številke — dopol­ njev ati znanje o najbolj perečih problem ih k n jižničarstva v ZR Nemčiji, in k a r je zelo priročno, tudi o podobnih problem ih drugod po svetu. O pozorila nas m orejo pri priči usm eriti k originalni bibliote­ karski literatu ri obravnavane de­ žele. Zato je glasilo (njena kratica — BuB) zelo uporaben bibliote­ karski inform ator. T re tja številka je tem atska; sko­ raj v celoti je posvečena proble­ m atiki javn e glasbene knjižnice v ZR Nemčiji. Uvodni članek G lasbe­ na knjižnica danes — njeno mesto, položaj in naloge je napisal B u r- chard Bulling. Iz njega izvemo, da so glasbene knjižnice sestavni del nem škega javnega knjižničarstva, v end ar im ajo povsem določene n a­ m ene — tešiti potrebe po glasbi, kakršne čuti sodoben človek. G las­ ba v ZR N em čiji ni več »najsvetejša nacionalna vrednota«, pač pa doce­ la konkretna ekološka in sociološka zadeva (tako N emški svet za glas­ bo). V ZR N em čiji je potegnjena ostra ločnica m ed tipom a znanstvene in jav ne glasbene knjižnice. D rugi tip je na široko odprt glasbeni praksi, zato se nanj obračajo predvsem vsi m uzicirajoči — od učenca glasbe­ ne šole do glavnega dirigenta sim ­ foničnega orkestra. Javn e glasbene knjižnice ponujajo uporabnikom knjige in revije o glasbi, arhiv g ra­ m ofonskih plošč in glasbenih k a­ set, izposojevalnico plošč, kaset in m uzikali j, kom pletne in kom enti­ rane izdaje glasbenih del, biblio­ grafsko službo, poslušanje glasbe z raznim i tehničnim i pripom očki. P o­ leg tega so glasbene knjižnice do­ polnilo siceršnjega glasbenega živ­ ljen ja v k raju , s tem da sam e orga­ nizirajo koncertne p rireditve in po­ govore o glasbi. H elm ut Rösner v svojem topo­ grafskem poskusu G lasbene kn již­ nice v Zvezni republiki predvsem opozarja na številčno in vsebinsko neskladnost: v Zvezni republiki je SO sim foničnih orkestrov, 50 oper­ nih gledališč in 400 glasbenih šol, pa samo 54 glasbenih knjižnic. Po njegovem m nenju bi m oralo im eti glasbeno knjižnico vsako m esto z nad 100.000 prebivalci, pa tudi tista m esta z m anj prebivalci, a z razv i­ tim glasbenim življenjem . (Koliko bi jih potem takem potrebovali na Slovenskem ?) Pisec še posebej n a ­ čenja v prašan je ustrezne izobrazbe knjižničarja v glasbeni knjižnici, da bi zmogel vse naloge, ki m u jih za­ stav lja občinstvo v njih, zlasti otro­ ci in m ladina. Posebne pozornosti je vreden p ri­ spevek W ernerj a Schebacha v št. 1 2 T rivialna lite ra tu ra — kronično zm otno in terp retiran a. Pisec izhaja iz ugotovitve, da igra triv ialn a li­ te ra tu ra v življenju velikega šte­ vila bravcev nenavadno važno vlo­ go; mnogi bravci se srečujejo samo s trivialno literatu ro . Z obilnim sklicevanjem na predm etno lite ra ­ turo pisec k arak terizira kič in šund in socialno in te rp re tira kot lite ra ­ turo oblastnikov; v snoveh triv ia l­ ne literatu re da se odraža oblast­ niško nasilje. Med »visoko« in tr i­ vialno literatu ro ne m ore biti n e­ prem ostljivega nasprotja, saj obe po svoje odsevata socialni sistem , v katerem sta nastali; sta tako rekoč dve plati ene same m edalje: »Če literarn a veda zaničuje ali spregle- ju je trivialno literaturo , kaže po­ m anjkljivo refleksijo o svoji psi­ hični in socialni poziciji.« Po vsem tem W erner Schebach sodi, da m orajo knjižničarji v ja v ­ nih knjižnicah upoštevati nova do­ g nanja literarn e psihologije in lite­ rarn e sociologije o trivialni lite ra ­ turi. P redvsem je treb a vedeti, 162 K njižnica 19(1975)1-4