URN_NBN_SI_DOC-QH6JAB9U

19 Kodrič - Dačić, E. Knjižnične storitve za slepe, slabovidne in za osebe z motnjami branja v sistemu slovenskih javnih knjižnic zadostnega števila knjižničnih delavcev, pa tudi prirast gradiva v slepim in slabovidnim dostopnih tehnikah je preskromen. Slepi in slabovidni so bolj kot uporabniki drugih vrst knjižnic odvisni od informacij in publikacij, ki jim jih lahko zagotovi le knjižnica. To dokazuje tudi število izposojenih knjig, ki je pri slepih in slabovidnih bistveno višje kot pri videčih bralcih. Ker je bila umestitev knjižnice za slepe v sistem javnih knjižnic tudi ena izmed nalog Nacionalnega programa za kulturo 2008 – 2011 (Resolucija, 2008), je Mi- nistrstvo za kulturo v novembru leta 2009 Narodni in univerzitetni knjižnici naročilo izdelavo študije. Nalogo je prevzel Center za razvoj knjižnic (CeZaR), ki je k raziskavi pritegnil še druge institucije: Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije ter Zavod za slepo in slabovidno mladino (ZSSM). Projektna skupina 1 je do avgusta 2010 izdelala študijo Vzpostavitev ustreznega statusa knjižnice za slepe in slabovidne v sistemu javnih knjižnic (Kodrič - Dačić et al., 2010), katere rezultat je predlog ustanovitve knjižnice za slepe, slabovidne in za osebe z mo- tnjami branja. V članku so povzete ugotovitve študije ter predlog organizacije osrednje knjižnice za slepe, ki bi svojo dejavnost izvajala kot javno službo. 2 Potencialni uporabniki knjižnice za slepe in slabovidne V Sloveniji žal nimamo točnega podatka o številu oseb, ki zaradi problemov z vidom potrebujejo posebne storitve knjižnice za slepe. Po grobih ocenah naj bi bilo v Sloveniji približno 10.000 slepih in slabovidnih oseb, vendar bi za potrebe knjižnične dejavnosti, tej skupini morali prišteti še osebe z motnjami branja (dislektiki, ljudje s poškodbami možganov …) ter starejše prebivalce, ki imajo ohranjenega nad 30 % vida, vendar zaradi starostne oslabelosti ne morejo več spremljati televizijskih programov ter brati knjig, ki so natisnjene za populacijo z zdravim vidom. O potrebah potencialnih uporabnikov knjižnice za slepe in s tem povezanim obsegom storitev knjižnice lahko sklepamo na osnovi podatkov, ki jih imamo o članih ZDSSS. Teh je bilo v letu 2010 nekaj čez 4000 (oziroma 0,2 % pre- bivalstva Slovenije). Generacijsko, izobrazbeno in interesno so heterogena skupina: člani dosegajo vse stopnje izobrazbe, po Sloveniji so enakomerno porazdeljeni, njihovo število pa se veča s starostjo, saj jih je kar 53 % starejših od 65 let. Spola sta v vseh starostnih skupinah enakovredno zastopana, seveda 1 V projektni skupini so sodelovali: Eva Kodrič - Dačić (vodja projekta), Branka Badovinac, Dušan Brešar, Mitja Čander, Robert Hrovat Merič, Kristina Janc, Nina Schmidt, Dušan Sterle, Damjana Vovk in Tomaž Wraber.