URN_NBN_SI_DOC-QRMHA4ER

soustvarjalcev IFLA-inega programa o univerzalni dostopnosti publikacij pa pravi, da računalniških diskov in trakov, ki vse­ bujejo običajna besedila ali zapise, ne moremo smatrati za AV medije, ker so to, podobno kakor mikroforme, le različne oblike shranjevanja tiskane besede. Zavedla nas bo tudi oznaka NIKCKVBMCICNALNI MEDIJI; pod tem pojman nekateri avtorji ne obravnavajo izključno neknjižnega gradiva, pač pa tudi razne vrste tiskanih dokumentov, ki so dostikrat izvzeti iz redne knjižne produkcije in jih poznamo tudi pod imenom "siva literatura". Ameriški avtor Themas Wall pa v svojem članku brez problema uporablja izaz "netiskano gradivo" (nonprint materials) kot sinonim za "nekonvencionalno gradivo", v katero pa vključuje vsa AV gradiva in računalniške medije. Kolikor avtorjev, toliko pojmovanj in definicij! Verjetno bo čisto prav, če bemo zaupali mednarodnemu standardu iz leta 1985, čeprav tudi standardi niso večni in se prilagajajo razvoju stro­ ke ali tehnologije. Ko govorimo o zapisih znanja v modemi dobi, se nam za obravna­ vanje te tematike ponuja veliko možnosti. Kadar imamo v mislih AV medije, se dostikrat vprašamo, ali le-ti lahko ogrozijo ti­ skano besedo, ozirana, ali se bo v prihodnosti zgodilo, da bodo AV gradiva izpodrinila knjigo. To vprašanje se je pojavilo že zelo zgodaj, najprej z uveljavitvijo filma, radia in TV, najbolj pa ob razmahu video industrije. 0 tem vprašanju je bilo napisa­ nih že več knjig in na stotine člankov, organiziranih celo nekaj mednarodnih simpozijev. Skupina nemških sociologov je na podlagi večletne raziskave, ki je zajela ZDA, Kanado in ZR Nemčijo, pred tremi leti objavila študijo z nasloven» "Vpliv novih medijev in komunikacijskih oblik na umetnost in kulturo", v kateri so prišli do zanimivih ugoto­ vitev in predvidevanj, ki jih želim na kratko povzeti. Ugotovili so, da se je knjiga iz medija majhne privilegirane družbene plasti razvila v masovni medij in da se ta proces še nadaljuje. Zlasti v ZDA pa se je povečalo število ljudi, ki črpajo informa­ cije izključno preko AV in elektronskih medijev in kvalificira­ nega branja niso več sposobni. Po drugi strani pa je opazno, da programi, ki nam jih ponujajo neknjižni mediji (radio, TV, vi­ deo), večine®» izhajajo iz knjig in da nas, medtem ko do neke mere nadomeščajo branje delu populacije, celo spodbujajo k naku­ povanju in branju knjig. Po mnenju avtorjev te raziskave ni pričakovati, da se bodo bralne navade pri beletristiki, oziroma