URN_NBN_SI_DOC-QRMHA4ER

preko svojih terminalov na domu, ali jim potem ne bo več treba v knjižnico? Ali bo tedaj knjižnica kot posrednik informacij za končnega uporabnika nepotrebna? In, ali je v tem primeru sploh še potreben knjižničar? Takega razvoja oz. usode knjižničarskega poklica se nam verjetno tudi dolgoročno ni treba bati. Knjižničar bo še vedno tisti faktor, ki bo knjižno gradivo pretvarjal v strojno čitljivo obliko (kar futuristično gledano lahko sicer odpade, če bo nova tehnologija tako poceni, da bodo tudi konvencionalna gradiva publicirali elektronsko in bodo‘v tem primeru integralni teksti dosegljivi kar preko zaslona, trda kopija pa bo tudi vsakomur dostopna); v vsakem primeru pa bo knjižničar ohranil vlogo sve­ tovalca in posredovalca informacij o gradivih in iz gradiv. Ker ponudba online storitev stalno narašča, bo morala knjižnica informacijsko vlogo svojih kadrov še znatno okrepiti. Speciali­ zirani informacijski centri bodo po vsej verjetnosti res namen­ jeni "specializiranemu" načinu in višjim oblikam informiranja ter bodo zato namenjali znanstvenikom in raziskovalcem. Večina uporabnikov pa bo še vedno hodila v knjižnice ter iskala litera­ turo ob ponoči knjižničnega delavca. Vsi uporabniki brez razlike pa bodo tudi v prihodnosti še nadalje prihajali v knjižnico, če jim bo le-ta poleg informacije lahko ponudila tudi publikacijo, ne glede na to, v kateri obliki, oziroma na kakšnem mediju mu jo bo posredovala.