URN_NBN_SI_DOC-QSH21H0L
movš, Biblioteka in publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letih 1938—1951 (1952) in nadaljevanje M. Klemenčičeve, Biblioteka in publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letih 1952—1971 (1973), B. Komelj, Sto let javnega knjižničarstva v Novem mestu 1865—1965 (ni izšlo v tisku), M. Pivec-Stele, Biblioteka Kmetijske družbe za Kranjsko (Slovenijo) 1820—1945 (1966) in B. Reisp, Sto petdeset let Knjižnice Narodnega muzeja v Ljubljani (1971). Poleg tega so sicer po revi jah in drugod raztreseni številni prispevki, ki pa še čakajo sintetič ne obdelave. (Prim.: B. Reisp, Pre gled zgodovinopisja o knjižnicah na Slovenskem, Knjižnica 18 (1974), str. 161—173.) Vendar je treba povedati, da ne kateri od omenjenih zgodovinskih prikazov niso izšli v samostojni ob liki. Zato je toliko bolj razveselji vo, da je zgodovina Semeniške knjižnice izšla kot samostojna pu blikacija, toda smotrno uvrščena kot 54. zvezek v uveljavljeno zbir ko vodnikov »Kulturni in naravni spomeniki Slovenije«. Knjižica ohranja standardni format in ob seg, lasten vsem vodnikom v tej zbirki, vendar so poleg običajnih barvnih reprodukcij na prednji in zadnji strani ovitka, zaradi finanč ne podpore Semeniške knjižnice kot ustanove, ob črnobelih slikah barvne tudi med besedilom. S tem zvezkom je v serijo sicer prvič vključen prikaz ene naših zgodo vinskih knjižnic, menim pa, da bo še kateri. Za zbirko »Kulturni in naravni spomeniki Slovenije« je značilno naslednje: ustrezni avtorji, jasno profiliran vsebinski in namenski karakter, racionalna in domišljena likovna ureditev, ki v malem daje veliko. Gre za strokovno neoporeč no in informativno pregledno napi sane orise tistih pomembnih kul turnih in naravnih spomenikov Slovenije, ki zaslužijo ne samo na šo skrb in pozornost, temveč tudi zanimanje tujcev, saj izpričujemo z njimi svojo kulturno preteklost in nacionalno samobitnost. Zato zbir ka, ki jo z veliko požrtvovalnostjo in znanjem ureja prof. Helena Me- naše, izdaja Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo in zalaga za ložba Obzorja v Mariboru, odlično izpolnjuje pomembno kulturno po slanstvo in je deležna velike pri ljubljenosti med Slovenci. To potr jujejo med drugim razmeroma vi soke naklade, ponovne izdaje posa meznih zvezkov in celo likovna imitacija zbirke (prim. zbirko »Kulturni in naravni spomeniki Kočevske«). Ob tem se poraja še naslednja misel: V dobrih desetih letih (1. zvezek je izšel leta 1964) je izšlo v zbirki nad 70 zvezkov. V naslednjih letih se ta številka lahko bistveno zveča. S tem se piše strokovno so lidno besedilo in zbira bogato sli kovno gradivo, ki bi v bodočnosti (po ustreznih avtorskih in uredni ških posegih) lahko služilo za tu in tam že načrtovano obsežno in re prezentativno monografijo z na slovom: Znamenitosti Slovenije. Branko Reisp 198 Knjižnica 21(1977)1-4
RkJQdWJsaXNoZXIy