URN_NBN_SI_DOC-R03AG42F

sreda, 1. junija 2011 GOSPODARSTVO gospodarstvo@vecer.com 1 11 Rast štiri četrtletja zapored okoli dveh odstotkov Izvozno povpraševa- nje visoko, izvoz višji za desetino, domače trošenje brez izrazitih znakov okrepljene rasti, investicije se še zmanjšujejo V prvem četrtletju 2011 se je bruto domači proizvod (BDP) v Sloveniji realno zvišal za 2,0 odstotka. Gospodarska rast se tako že štiri četrtletja zapovr- stjo ohranja na ravni približno dveh odstotkov, je včeraj obja- vil statistični urad. V začetku tega leta ni bilo izrazitih sprememb v strukturi gospodarske rasti. Izvozno pov- praševanje ostaja najpomemb- nejše za rast BDP; izvoz blaga in storitev se je realno zvišal za 10,6 odstotka in s tem še ne- koliko okrepil dinamiko rasti glede na predhodna četrtletja. Vendar pa se hkrati s povečeva- njem rasti izvoza povečuje rast uvoza; uvoz blaga in storitev se je glede na začetek preteklega leta realno zvišal za 11,1 odstot- ka. Posledično je saldo menjave blaga in storitev s tujino na go- spodarsko rast vplival rahlo ne- gativno, ugotavljajo statistiki. Rast domačega trošenja je bila v prvem četrtletju 2011 podobna kot ob koncu minu- lega leta. Izdatki za končno po- trošnjo so se povečali za 1,4 odstotka, njihova nižja rast pa je posledica zmanjšane rasti končnega trošenja gospodinj- stev, države in nepridobitnih institucij. / 1 0 - odstotna je bila rast dodane vred- nosti v predeloval- nih dejavnostih Rast celotnih bruto investi- cij je bila nekoliko višja kot v predhodnih četrtletjih; k temu je prispevalo zlasti povečevanje zalog. Bruto investicije v osnov- na sredstva pa se še naprej zmanjšujejo (deseto zapored- no četrtletje), v prvem četrtlet- ju letos so bile za 6,1 odstotka manjše kot v prvem četrtlet- ju 2010, ugotavlja statistika. Zmanjševanje bruto investicij v osnovna sredstva je zlasti po- sledica nadaljevanja izrazitega in okrepljenega zmanjševanja investicij v gradbene objekte. Skupna dodana vrednost dejavnosti se je realno zvišala za 2,1 odstotka, kar je primer- ljivo z rastjo v predhodnih četr- tletjih. Še vedno se najhitreje povečuje dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih; v prvem četrtletju 2011 je bila za 10 odstotkov višja kot pred letom. Po drugi strani se doda- na vrednost še naprej najbolj zmanjšuje v gradbeništvu. Dina- mika zmanjševanja aktivnosti v tej dejavnosti se je v začetku tega leta še pospešila, tako da je bila njena dodana vrednost v prvem letošnjem četrtletju za 19,9 odstotka manjša kot v prvem četrtletju 2010. (gr) Cene v maju povprečno višje za 0,8 odstotka Maja so se cene življenjskih po- trebščin v povprečju zvišale za 0,8 odstotka. Skupna rast cen v tem letu je bila 2,4-odstotna (v enakem obdobju lani 2,1- odstotna), ugotavlja državni statistični urad. Blago se je po- dražilo za odstotek (cene trajne- ga blaga so v povprečju ostale nespremenjene), storitve pa za pol odstotka. Dražja predvsem hrana, oblačila in obutev Maja so se cene zvišale v nasled- njih skupinah: hrana in brezal- koholne pijače (za 2,6 odstotka), obleka in obutev (2,2), rekreaci- ja in kultura ter gostinske in nastanitvene storitve (za 0,7), alkoholne pijače in tobak ter prevoz (0,2), stanovanje, zdravje in komunikacije (za 0,1 odstot- ka). Na zvišanje cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače so najbolj vplivale višje cene sadja (to se je v povprečju podra- žilo za 21,9 odstotka). Podražili so se tudi kava, čaj in kakav (za 2,7), zelenjava (za 2,5) ter slad- kor in konditorski izdelki (za 2,2 odstotka). Pocenitve v tej skupini so statistiki zaznali pri olju in maščobah ter gaziranih in negaziranih pijačah (za 0,3 odstotka). V skupini obleka in obutev je bila obleka dražja za 2,4, obu- tev pa za 2,1 odstotka (predv- sem zaradi končanih aprilskih popustov, deloma pa tudi zara- di menjave kolekcij). Nižje cene so zabeležili le pri tkaninah (za 0,7 odstotka). Dražje zavarovanje, cenejše finančne storitve V skupini raznovrstno blago in storitve se je v povprečju najbolj podražilo zavarovanje avtomo- bila (za 1,5 odstotka), pocenile pa so se nekatere finančne sto- ritve (v povprečju za 0,6 odstot- Maja se je po ugotovitvah statistikov najbolj podražilo sadje - za več kot petino. (Janko Rath) ka). V skupini alkoholne pijače in tobak so se v povprečju po- dražile vse alkoholne pijače, najbolj pa pivo in žgane pijače (za 0,9 oz. 0,8 odstotka). Vse maj- ske pocenitve skupaj so znižale skupno rast cen za 0,1 odstotne točke. (gr) Podjetja najtežje najdejo kvalificirane delavce 29 odstotkov sloven- skih delodajalcev ima težave pri zaposlova- nju- u-streznega kadra, kar je pod globalnim povprečjem, ki znaša 34 odstotkov Rezultati šeste zaporedne razi- skave o pomanjkanju ustrezne- ga kadra, ki jih je predstavila skupina ManpowerGroup -v ra- ziskavo so bili tokrat prvič vklju- čeni tudi slovenski delodajalci - so pokazali, da ima 29 odstot- kov slovenskih delodajalcev te- žave pri zaposlovanju kadrov znotraj svojih podjetij. V Sloveniji je bilo v raziska- vo skupine ManpowerGroup vključenih 620 delodajalcev. Kvalificirani delavci so po mne- nju delodajalcev, vključenih v raziskavo, najbolj pogrešani kadri. Ti so najbolj iskani tudi v 21 državah regije EMEA, ki so vključene v raziskavo (Evropa, Srednji Vzhod in Afrika), sledijo pa jim tehniki in inženirji. V Slo- veniji delodajalci beležijo tudi pomanjkanje osebja v restavraci- jah in hotelih, na tretjem mestu pa so vzdrževalci oz. operaterji na strojih. Omenjena delovna mesta tako predstavljajo prilož- nost za iskalce zaposlitve. Slovenski delodajalci kot poglavitni razlog za težave pri iskanju pravega kadra navaja- jo pomanjkanje "trdih" veščin in tehničnih znanj (50 odstot- kov). Temu sledita pomanjka- nje izkušenj kandidatov (47 odstotkov) in pomanjkanje ustreznega kadra (talentov) na trgu (22 odstotkov). Ti re- zultati nakazujejo, ugotavlja- jo v skupini ManPowerGroup, da se izkušnje, veščine ter zna- nja kandidatov ne ujemajo s pričakovanji slovenskih de- lodajalcev. V nadaljevanju je bilo delodajalcem zastavljeno vprašanje, katerih strategij ozi- roma metod se poslužujejo, da bi premagali omenjene težave pri zaposlovanju. 43 odstotkov delodajalcev je odgovorilo, da svojim zaposlenim nudijo do- datno izobraževanje in razvoj kompetenc, kar je nad global- nim povprečjem, ki znaša 21 odstotkov. Tej strategiji sledi zaposlovanje posameznikov, ki trenutno nimajo zahteva- nih znanj in kompetenc, a imajo potencial, da jih osvoji- jo (34 odstotkov), kar je prav tako nad globalnim povpreč- jem (10 odstotkov). "Kljub temu, da nekateri de- lodajalci še ne čutijo pritiskov, ki jih nakazuje tudi globalna raziskava o pomanjkanju ustre- znih kadrov, zunanji faktor- ji prispevajo k temu, da bodo kmalu morali sprejeti realno sliko trgu delovne sile, pravi Romana Šercelj, direktorica za iskanje in selekcijo kadra Man- power. (gr) Družba SCT E-BA v stečaj Okrožno sodišče v Ljubljani je včeraj začelo stečajni postopek nad gradbeno družbo SCT E-BA. Za stečajno upraviteljico je ime- novalo Natašo Gibičar, upniki pa lahko terjatve prijavijo do 31. avgusta, je razvidno iz vče- rajšnje objave sodišča na spletni strani Agencije RS za javnoprav- ne evidence in storitve (Ajpes). SCT E-BA je pridružena druž- ba SCT. Po podatkih Ajpesa ima SCT v SCT E-BA 50-odstotni last- niški delež, druga polovica je v lasti družbe Elektrometal Cazin iz BiH. Direktor družbe je bil Drago Sotošek. To je po družbah SCT Obrati, SCT GEM, Železokrivnica SCT- Merkur in SCT MB peta družba iz skupine SCT, ki je v stečaju. Matična družba SCT, ki je od januarja v prisilni poravna- vi, mora do prihodnjega tedna dopolniti predlog za začetek po- stopka prisilne poravnave, in sicer mora predložiti čistopis spremenjenega načrta finanč- nega prestrukturiranja in poro- čilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij glede spreme- njenega načrta. S spremenjenim načrtom - ki med drugim pred- videva, da bi Cestno podjetje Ljubljana (CPL) z dokapitaliza- cijo v višini 10 milijonov evrov prevzelo lastništvo in zagotovi- lo še 20 milijonov evrov za izpla- čilo zaostalih plač in delovanje družbe - bo SCT skušal prepriča- ti sodišče, da ugovora zoper vo- denje prisilne poravnave, ki sta ju podala prisilna upraviteljica Majda Šantl in peterica zaposle- nih pri SCT in ki zahtevata ste- čaj podjetja, nista upravičena. Narok o ugovorih bo 14. juni- ja. (sta) Banka Koper: 9,92 evra dividende na delnico Izplačali bodo 5,2 mili- jona evrov dividend, Vojku- Čoku- za delo v nadzornem svetu- 50 tisoč evrov nagrade Skupščina Banke Koper je vče- raj sprejela predlog uprave in nadzornega sveta, da se bilanč- ni dobiček za leto 2010 v višini 5,2 milijona evrov nameni izpla- čilu dividend. Bruto dividenda na delnico bo znašala 9,92 evra. Preostali del bilančnega dobič- ka v višini 355,13 evra bodo na- menili oblikovanju statutarnih rezerv. Članom nadzornega sveta, ki so bili izvoljeni kot zunanji strokovnjaki, bodo po sklepu skupščine izplačali nagrade za delo v letu 2010, Vojku Čoku 50 tisoč evrov neto, dr. Borutu Bra- tini in Robertu Civalleriju pa po 20 tisoč evrov bruto. Skupščina banke je ugoto- vila, da je Banka Koper v letu 2010 dosegla dobre rezultate v slovenskem medbančnem pro- storu, kar predstavlja uspešno delo uprave. Posameznemu članu uprave bodo zato izplača- li nagrado za doseganje rezulta- tov v višini, določeni skladno s smernicami skupine Intesa San- paolo. O višini nagrade bo odlo- čal nadzorni svet. (gr) SID banka v četrtletju več kot potrojila čisti dobiček SID banka je v letošnjem prvem četrtletju ustvarila 8,1 milijona evrov čistega dobička, potem ko je njen dobiček v enakem obdob- ju lani znašal 2,5 milijona evrov. Bilančna vsota banke je konec marca znašala 4,2 milijarde evrov in je v primerjavi s koncem lan- skega leta zrasla za 8,9 odstotka. SID banka je kot institucija, ki v imenu države zavaruje tiste ko- mercialne in nekomercialne oziroma politične rizike, ki jih zaradi njihove narave in stopnje rizičnosti zasebni pozavarovalni sektor ali ni pripravljen ali pa ni sposoben prevzeti, med januarjem in marcem zavarovala za 211,4 milijona evrov kratkoročnih in dolgo- ročnih izvoznih kreditov ter investicij v tujini (v enakem obdobju lani za 148,3 milijona evrov). Škoda, ki jo je morala v obravnava- nem obdobju plačati s tega naslova, je znašala dva milijona evrov (v enakem obdobju lani štiri milijone evrov). Čisti dobiček skupine SID banka je v prvem trimesečju znašal devet milijonov evrov, potem ko je v enakem obdobju lani znašal 2,4 milijona evrov. Bilančna vsota skupine je konec marca znašala 4,4 milijarde evrov in je v primerjavi s stanjem ob koncu lanskega leta zrasla za 8,6 odstotka. (sta) Župan mestne občine Maribor na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. I. RS, št. 33/07 in 58/03 - ZZK-1) objavlja J A V N O N A Z N A N I L O O JAVNI RAZGRNITVI IN JAVNI OBRAVNAVI DOPOLNJENIH OSNUTKOV OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA STUDENC110 S (del PPE St 10 S) stanovanjsko območje ob Erjavčevi ulici Župan mestne občine Maribor od reja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja Studenci 10 S (del P PE St 10 S) - stanovanjsko območje ob Erjavčevi ulici, ki ga je izdelala družba Urbis, d.o.o., Maribor, in zajema prostorsko ureditev območja na parcelah št. 688/1, 668/2-del, 720/2, 722, 723, 724/2, 724/3, 724/4, 724/5-del, 724/6, 724/7, 725/1-del, 725/2-del, 725/3, 725/4, 725/5, 725/6-del, 725/8, 725/9, 725/10, 725/11, 726, 727/1, 727/2, 727/3, 728, 730/1, 730/2, 730/3, 731/1, 731/4, 731/5, 732/1, 732/2, 732/3 732/4,732/9-del, 732,10-del, 733/1, 733/3-del, 733/6-del, 734/1-del, 734/2,734/3,734/4,734/5,734/6,734/9-del, 2284/2-del, 2286-del in 2309-del, vse k. o. Studenci. Občinski podrobni prostorski načrt določa merila in pogoje za posege v prostor, med njimi zlasti za gradnjo novih objektov, za urejanje okolja, javne gospodarske infrastrukture in za varstvo okolja. Dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta bo javno razgrnjen od 8. junija do 8. julija 2011 na Mestni občini Maribor, v Uradu za komunalo, promet, okolje in prostor - v prostorih Sektorja za urejanje prostora, Grajska 7 - II. nadstropje ter v prostorih Mestne četrti Studenci. Informacije lahko zainteresirani dobijo tudi na spletni strani w w w . m a r i b o r . s i, pod rubriko AKTUALNO, in med uradnimi urami v prostorih javnih razgrnitev. V času javne razgrnitve in javne obravnave lahko k navedenemu dopolnjenemu osnutku občinskega podrobnega prostorskega načrta podajo pripombe pravne in fizične osebe. Pripombe posredujejo pisno na Urad za komunalo, promet, okolje in prostor, Sektor za urejanje prostora, Grajska 7, Maribor ali na elektronski naslov m e s t n a . o b c i n a @ m a r i b o r . s i, pod zadevo "javna razgrnitev Studenci", ali pa jih osebno vpišejo v knjigo pripomb v prostorih javnih razgrnitev. Javna obravnava dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja Studenci 10 S (del PPE St 10 S) - stanovanjsko območje ob Erjavčevi ulici bo v sejni sobi Mestne četrti Studenci, Šarhova 53 a, Maribor, v sredo, 15. junija 2011, ob 15.30. Rok za oddajo pripomb poteče zadnji dan razgrnitve, to je 8. julija 2 0 1 1 . 0 pripombah in predlogih, danih med javno razgrnitvijo, odloči pripravljavec občinskega podrobnega prostorskega načrta po predhodnem strokovnem mnenju načrtovalca. Številka: 35005-3/2009 0301 04 Maribor, 25. maj 2011 Franc KANGLER ŽUPAN