URN_NBN_SI_DOC-R03AG42F

sreda, 1. junija 2011 ZNANJE solstvo@vecer.com 13 Študentje so predavateljem zastavljali- zanimiva vprašanja. Znanje je, ma n j ka pa tistih ki bi ga lahko razvili V biotehnologiji za projekt nikoli ne porabiš manj kot deset ali dvajset milijonov evrov in težko sije zamisliti, da bi pri nas financirali petdeset takih projektov, da jih na koncu nekaj od teh uspe, pravijo strokovnjaki FRANJA ŽIŠT Najbolj perspektivni dodiplomski in podiplomski študenti naravoslovnih znanosti regije Alpe-Adria so se v za- četku tedna zbrali v Ljubljani, kjer je potekal Regijski BioCamp. Mladi iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercego- vine, Makedonije, Srbije ter Avstrije in Italije so imeli priložnost, da se sreča- jo s predstavniki znanosti in gospodar- stva, predvsem s področja farmacije in drugih sorodnih ved. Dogodek so pri- pravili v družbi Lek, ki je član skupine Sandoz, na ta način so se med drugim želeli srečati s svojimi potencialnimi kadri. Študentje so se namreč na študi- ji primera urili, kako izum spraviti v posel in ob tekmovanju izkazali svoje znanje. Večkrat je mogoče slišati, da se uni- verze premalo povezujejo s prakso, s predstavniki gospodarstva, zato so bili predstavniki fakultet veseli kora- ka naprej. "Tako srečanje pa kaže tudi na pomen kvalitete kadrov, tega se na splošno premalo zavedamo. Vse pre- večkrat je v ospredju kvantiteta, deni- mo pri številu vpisanih študentov, tudi doktorandov. Bolj bi morali poudariti individualno delo, brez da bi se šli eliti- zem. Delo v manjših skupinah, kot ga poznajo po svetu, bi veljalo posnemati tudi pri nas," razmišlja dr. Roman Jera- la s Kemijskega inštituta, ki že vrsto let s študenti na tekmovanjih iz biotehno- logije dosega vrhunske rezultate. Agencija za navezovanje stikov Da so sami že izkusili, kaj pomeni so- delovanje znanosti in gospodarstva, ko so se ukvarjali z biopodobnimi zdravili, nadaljuje Jerala. "Dobili smo kadre, ki jih ne moreš pobrati na cesti," pravi in dodaja, da jih lahko izobraziš samo skozi delo. Danes, ko smo izpo- stavljeni globalnemu trgu, pa znan- stveniki predvsem pogrešajo prenos znanja iz Slovenije v tujino. Jerala si zamišlja, da bi vzpostavili agencijo, ki bi navezovala stike s tujimi gospo- darstveniki. "Imamo znanje, ne najde- mo pa stikov, kdo bi to znanje razvil," poudari profesor, ki meni, da vsi pač niso dobri znanstveniki in poslovne- ži hkrati. "Država bi lahko precej sto- rila pri povezovanju. V biotehnologiji za nek projekt nikoli ne porabiš manj kot deset ali dvajset milijonov evrov in težko si je zamisliti, da bi pri nas fi- nancirali petdeset takih projektov, da jih na koncu nekaj od teh uspe," še do- daja Jerala. Za razvoj je potrebno znanje, tega pa lahko mladi pridobijo z mobilnost- jo, s katero sprejemajo koncepte različ- nosti, je izpostavila dr. Irena Mlinaric Raščan s Fakultete za kemijo v Ljublja- ni. "Komplementarnost znanj in raz- ličnih konceptov logičnega mišljenja je recept za uspeh," je prepričana. Ker vsak posameznik misli, da je tisto, kar počne sam, najpomembnejše, bi morali pogledati, kateri segmenti so trenutno najbolj pomembni in določiti osnovno raziskovalno dejavnost, ki bi ji posve- čali več pozornosti, je prepričana. Vrhunsko slovensko znanje Da je ravno znanje največji dejavnik tekmovanja med družbami, opozar- ja dr. Uroš Urleb, glavni raziskovalni direktor v Sandozu. Pojasnjuje, da pri- merjava Slovenije z ostalimi državami ni enostavna, ker smo majhni. "Smo pa enakovredni pri vrhunskosti, ki bi jo morali bolj spodbujati. S povpreč- nimi kadri smo namreč lahko samo povprečni," pove Urleb. Znanost v Sloveniji je na nekaterih področjih vr- hunska in na te kadre v gospodarstvu računajo. Na BioCampu so k potencial- nim delodajalcem pristopili kar neka- teri študentje sami in se pozanimali o možnostih sodelovanja in zagotovo bo marsikateri izmed njih v prihodnje po- stal sodelavec podjetja, so prepričani predstavniki družbe. In kakšni so trendi generične far- macije, s katerimi so se pobliže sezna- nili študenti? Razvoj zdravil vrhunske kakovosti, diferenciacija pri njihovem razvoju, kot so denimo biološko po- dobna zdravila, razvoj inhalacijskih zdravil, zdravil za zdravljenje astme, injekcijske farmacevtske oblike ... "V Sloveniji razvijamo četrtino vseh raz- vojnih projektov, velika večina eksper- tov, prihaja s slovenskih univerz in brez teh vrhunskih rezultatov ne bi bilo. Perspektiva za slovenski razvoj je izjemno dobra," je še izpostavil Urleb. Prejeli smo Ko vsak napreduje po svojih sposob-nostih Spoznanje, da razvrščanje v homogene skupine poveča razlike med učenci, saj ene razvija, druge pa zanemarja, je to pedagoško obliko ovrglo. Zakaj? Ker je krivična do učencev. Popolnoma dru- gače je pri eksperimentalnem delu, pri katerem so učne zahteve nivojsko pri- pravljene in je vsak učenec v skupini aktiven. Skupinsko delo pride v poštev le pri fiziki, kemiji, biologiji in morda še kje, in sicer le občasno. In kako je pri diferenciaciji in individualizaciji? Pri njiju je potreb- no upoštevati učenčeve psihofizične sposobnosti in predznanje. Učiteljeva dolžnost je, da jih upošteva in frontal- ne učne oblike ovrže že v začetku šola- nja. V naslednjih razredih jih je prav tako potrebno upoštevati in nadaljeva- ti delo začetnega šolanja z nivojskimi učnimi zahtevami, in sicer: pri pov- zetku, utrjevanju in preverjanju učne snovi. Poudariti je treba, da pri obravnavi učne snovi, kije predpisana po učnem načrtu, učitelj snov obravnava frontal- no, saj jo morajo slišati vsi učenci in noben učenec ne sme biti prikrajšan za učiteljevo posredovanje novih vsebin. Nivojske učne zahteve pa so orodja, s katerimi se učitelj približa vsakemu učencu v razredu, ne da bi jih klasifici- ral, ker se učenci sami odločajo za do- ločen nivo učnih zahtev. To je bistvo diferenciacije in individualizacije. V razredu ni nobeden zapostavljen. Vsak napreduje po svojih sposobnostih. Upam si trditi, da je to sodoben, human pristop do vsakega učenca. Samoocenjevanje ali samovrednote- nje lastnega napredka, kot to imenuje Odbor civilne iniciative in se pravilno zavzema za tako obliko ocenjevanja, ki ni namenjeno selekciji, ampak učenec spremlja lastni napredek. To lahko do- sežemo le preko nivojskih učnih zah- tev. Učitelji pa morajo dati kriterije za lastno ocenjevanje za vsak težavnostni nivo učnih zahtev. Preko študentske se- minarske naloge na pedagoški fakulte- ti sem tako imela priložnost prikazati tudi samoocenjevanje v svoji praksi. Iz svoje siceršnje prakse vem, kako so me učitelji z zanimanjem spremljali pri predstavitvah mojega načina dela v razredu. Želeli so čim več dobiti iz prakse. Teorije imajo današnji učitelji dovolj. Treba je le, da jo prenesejo v živ- ljenje. V ta namen sem imela številne pedagoške delavnice. Med prvimi sva z Angelco Likovič, takratno ravnatelji- co na Osnovni šoli Majde Vrhovnik v Ljubljani, ustanovili pedagoške delav- nice za celotno Slovenijo. Teoretični in uvodni del je predstavil dr. France Strmčnik. Več šol v Sloveniji se je odločilo za takšno obliko dela. Učitelji so že precej časa spoznavali in spoznali, da so učen- ci različno sposobni in da jim je treba prisluhniti, jih odkrivati, spodbujati. Žal je v praksi to spoznanje velikokrat zanemarjeno. Milka Žalik (Marko Vanovšek) Nakit brez vsebnosti kadmija Od decembra letos bo uporaba kadmija v nakitu, spajkalnikih in plastičnih izdel- kih prepovedana, tako je sklenila Evropska komisija. Visoke ravni kadmija, ki je škodljiva in rakotvorna snov, strupena pa je tudi za vodno okolje, so odkriva- li predvsem v nakitu, še zlasti v uvoženih imitacijah nakita. Z nošenjem teh izdelkov so potrošniki, vključno z otroki, tvegali izpostavlje- nost kadmiju pri stiku s kožo ali ob lizanju. Nova zakonodaja bo uporabo kad- mija prepovedala v vseh vrstah nakita, razen v starinah. Prepoved se nanaša še na vsebnost kadmija v plastičnih izdelkih in spajkalnikih, ki se uporabljajo za spajkanje različnih materialov; vdihavanje hlapov, ki se sproščajo pri tem po- stopku, je namreč lahko zelo nevarno. Prepoved bo sprejeta v okviru uredbe REACH (uredba o registraciji, eval- vaciji, avtorizaciji in omejevanju uporabe kemikalij), sporoča predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji. Zagotavljala bo zaščito potrošnikov pred izpostav- ljenostjo kadmiju in zmanjšala okoljsko obremenjevanje s kadmijem. (mag) O kvasovkah, ki nam razkrivajo prazgodovinski mikrobni svet Profesor molekularne genetike na Univerzi v Novi Gorici in na Univerzi v Lundu na Švedskem dr. Jure Piškur je nedavno v ugledni znanstveni revi- ji Nature Communications s svojimi sodelavci iz skupine za molekularno genetiko kvasovk Univerze v Lundu in s sodelavci iz Milana objavil znan- stveni prispevek o vinskih kvasovkah in njihovi evoluciji. Kvasovke so enocelične glive in do- slej je bilo opisanih več kot 1500 raz- ličnih vrst. Med njimi so pomembni industrijski organizmi, patogeni in laboratorijski modelni organizmi, ki nam pomagajo razumeti, kako deluje evkariontska celica. Ena najbolj znanih sposobnosti pekovske kvasovke Sacc- haromyces cerevisiae je fermentacija sladkorja do spojin z dvema ogljikoma, zlasti etanola, ne da bi ga pri tem po- polnoma oksidirala do ogljikovega di- oksida. Ta fermentacijska sposobnost je bistvenega pomena za proizvodnjo vina, piva in še mnogih drugih alko- holnih pijač. Zakaj kvasovke Saccharomyces poč- nejo to in kakšne so bile gonilne sile med evolucijo tega fenomena? Skupi- na znanstvenikov iz Univerze v Lundu že več let poskuša rekonstruirati evolu- cijsko zgodovino alkoholnih fermenta- cij. V njihovem zadnjem znanstvenem delu, objavljenem v reviji Nature Com- munications, so primerjali dve vinski kvasovki, S. cerevisiae in Dekkera bru- xellensis, ki v naravi pogosto zasedata podobno nišo, recimo v vinskih kleteh in sodih. Ti dve preučevani kvasovki med seboj nista ozko sorodni, njuni li- niji sta se namreč ločili pred več kot 200 milijoni let, približno takrat, ko so se ribe odcepile od drugih vreten- čarjev. Sta pa bili obe kvasovki pred približno 100 do 150 milijoni let izpo- stavljeni zelo podobnim okoljskim de- javnikom, pojavu modernih sadežev, ki vsebujejo večje količine sladkorjev, ter tekmovanju z drugimi "sladkosne- dimi" mikrobi. Obe liniji sta neodvisno in vzpored- no razvili sposobnost, da kopičita alko- hol, a sta hkrati tolerantni za visoke koncentracije alkohola. Kvasovki upo- rabljata ti dve sposobnosti kot orožje za nadvlado nad drugimi mikrobi, ki so zelo občutljivi na alkohol. Presenet- ljivo, obe kvasovki sta razvili in upo- rabljata enako molekularno orodje za regulacijo vzorca izražanja na stotine genov, ki sodelujejo pri razgradnji slad- korja in pri tvorbi alkohola. (znr) Električni impulzi pomagajo paraplegikom na noge Poskusno zdravljenje z električnimi impulzi, usmerjenimi naravnost v hrbtenja- čo, je ameriškemu paraplegiku Robu Summersu pomagalo spet stopiti na noge. Moški je bil po prometni nesreči leta 2006 povsem hrom od prsnega koša navz- dol, po spinalni (hrbtenjačni) stimulaciji in spremljajočem treningu pa je prvič po nesreči spet lahko nekaj minut stal na nogah, v strokovni reviji Lancet po- roča skupina raziskovalcev okrog Susan Harkema z univerze Louisville v ame- riški zvezni državi Kentucky. Bolnik je bil tudi sposoben sam premikati svoje kolke, kolena in celo prste na nogah. V komentarju je navdušeno zapisal, da je "to zdravljenje povsem spremenilo njegovo življenje in da sta zanj, ki štiri leta ni mogel premakniti niti prstov na nogah, svoboda in sposobnost, da sam vstane, nepopisno pomembni". Summersu je vnovično mobilnost zagotovila neposred- na električna stimulacija spodnjega dela njegove hrbtenjače. Pri tem so impulzi podobni signalom, ki jih praviloma pošiljajo možgani, da bi spodbudili gibe v nogah in rokah, pojasnjujejo raziskovalci. K zdravljenju je sodil tudi trening hr- btenjačnega živčnega sistema, saj šele ta omogoči tudi gibanje mišic. (dpa)