URN_NBN_SI_DOC-R03AG42F

14 kultura@vecer.com KULTURA sreda, 1. junija 2011 Lutkovna kritika izrazitejša čustvenost v radikalno drugačni lutkovni uprizoritvi Romea & Julije domiš- ljeno prihranjena za neizogibno tragični konec (Nejc Saje / arhiv LGL) Radikalno drugačna (ne)smrtna ljubimca Legendarna, tragična Romeo & Julija po motivih Shakespeara zelo neobi- čajno v priredbi Andreja Jakliča in režiji Jake Ivanca v Lutkovnem gledališču Ljubljana UROŠ SMASEK Posebej predstavljati zagotovo ni treba legendarnih, tragičnih, nesmrtnih oziroma naposled smrtnih lju-bimcev Romea in Ju-lije avtorja Williama Shakespeara, ju- pa je vedno znova dobrodošlo videti v različnih u-prizoritvah (tu-di filmskih) ter si ju- je vsaj še ob ravno nedavni operni u-prizoritvi avtorja Charles Gounoda v SNG Maribor treba ogledati v radikalno dru-gačni lu-tkovni u-prizoritvi, premierno izvedeni 27. maja na Velikem odru- Lu-tkovnega gledališča Lju-bljana (LGL; v koprodu-kciji z Gledališčem Koper) po motivih Shakespeara v soavtor- stvu- bolj ali manj lu-tkovno prekalje- nih u-stvarjalcev: v priredbi in dramatu-rgiji Andreja Jakliča ter režiji in na scenografiji Jake Ivanca, na glasbo Davorja Hercega in v lu-tkovni likovni podobi tu-di filmsko prekaljenega Mihe Knifica. Zaradi vsega tega je u-prizoritev že na prvi pogled (in poslu-h) zelo neobičajna. Radikalno dru-gačna se pod malce prilagojenim naslovom Romeo & Ju-lija lahko zdi formalno (če navede- mo zgolj za ilu-stracijo) skoraj tako kot nepozabna, radikalno dru-gačna filmska u-prizoritev Romeo + Ju-lija (Romeo + Ju-liet, 1996) v viziji slovitega Avstralca Baza Lu-hrmanna (zatem legendarni mu-zikal Mou-lin Rou-ge! ...), s tem da sta u-prizoritvi med seboj popolnoma različni in da jima je sku-pna izklju-čno radikalna dru-gačnost, ki pa je pri obeh medsebojno prav tako radikalno dru-gačna. Morda še najbolj sku-pno jima je lahko to, da sta tu-di izrazito glasbeni, s tem da v primerjavi z Lu-hrmannovo, recimo, radikalno modernizirano u-prizoritvijo, u-glasbeno v popu- oziroma rocku- (kar je Lu-hrmann še radikaliziral v Mou-lin Rou-gu-!), sta lu-tkovna Romeo & Ju-lija u-glasbena skoraj na način mu-zikala in poleg tega precej jazzovsko, ponekod že tu-di kot v tako imenovanih "jam sessionih". Bistveno dru-gačna nasploh pa je lu-tkovna u-prizoritev v tem, da se vsaj izstopajoče ne zdi niti zares moderni- zirana, temveč nekako brezčasna, ni- ti pou-darjeno ču-stvena oziroma, reci- mo, patetična, ampak kot da je izrazi- tejša ču-stvenost domišljeno prihranje- na za neizogibno tragični konec (ne)smrtnih lju-bimcev. Poleg tega se nju-na zgodba ne dogaja na klasično razkošnem, niti moderniziranem, a pravzaprav niti na brezčasnem, am- pak bolj že kar brezprostornem pri- zorišču-, namreč na "revni" temni sceni, ki pa v svoji stru-ktu-riranosti na več nivojih dovolj nazorno naka- zu-je oziroma pou-darja tu-di določene nepogrešljive prizore, recimo, z lju-bimcema na znamenitem balkonu-. Toda, temna scena predvsem u-činkovito izpostavlja like v u-prizorit- vi, nadvse su-gestivne mimične lu-tke (z obrazno, se pravi, u-stno mimiko), ki jih sku-paj z Martino Maurič Lazar kot Ju-lijo in Iztokom Lužarjem kot Romeom nastopajoči Brane Vižintin, Miha Arh, Gašper Malnar, Asja Kahrimanovic, Sonja Kononenko, Maja Kunšič in Jernej Slapernik oživljajo pred (nad...) seboj. Najbolj radikalno dru-gačno tako rekoč pau-činku-jepohvalno to, da liki niso stereotipno razdeljeni na že na prvi pogled zelo simpatična naslovna ju-naka in na, recimo, bolj ali manj antipatična "tabora" nju-nih med seboj sovražnih dru-žin, temveč da med njimi vsemi sku-paj, ki so vsak po svoje skoraj ekspresivno ali celo nekoliko karikirano su-gestivni, ni črno-bele delitve, temveč da je vsakdo od njih obenem lahko delno simpatičen in antipatičen. Pač tako, kot je že (tu-di) v življenju-. Razne "neshakespearovske" du-hovite domislice pa so le še "začimbe". Da Vinci je obiskal Posočje Slovenski obisk leonardi- sta Alessandra Vezzosija TAJA KORDIGEL Minu-li konec tedna je v čast prenovi falskega gradu- v bližini Maribora zbra- ne s svojim predavanjem v tamkajšnji grajski kapeli počastil leonardist sve- tovnega kova Alessandro Vezzosi, di- rektor mu-zeja mu-seo Ideale Leonardo da Vinci v Firencah. Avtor številnih knjig je tu-di soavtor prestižne mono- grafije Neskončni Leonardo (izvirni naslov: Leonardo infinito), ki bo jese- ni izšla pri Mladinski knjigi v omejeni nakladi 500 izvodov. Tu-di v svetov- nem obsegu- je (namenoma) izšla le v 5000 izvodih. "Ne morem, da ne bi pokazal svojih emocij," je svoje predavanje navdihnje- no pričel Vezzosi. "Nahajam se namreč v okolju-, ki je zgodovina pomembne ku-ltu-re." Leonardo, kot je pou-daril, ni bil edini predstavnik renesanse v Itali- ji, a je bil najpomembnejši, saj je imel širino, zaradi katere ne šteje le za u-met- nika, temveč prav tako za znanstveni- ka, celo vizionarja, ki se je zanimal za prihodnost. Ustvarjalnost v stilu vrbe "V knjigi si želim pokazati veliko delo velikega človeka," je dejal Vezzosi. "V njej najdemo njegove štu-dije od Indije do Španije. Na ju-žni polobli se je zani- mal predvsem za Ju-žno Afriko, na se- veru- pa je njegov interes segal vse do Skandinavije. Čtivo pou-darja (njegovo) moč raziskovanja, ki traja še danes, saj vsako raziskovanje (v preteklosti) odpi- ra nova raziskovanja. Pa tu-di zmeraj nove interpretacije." Karikira besedno igro: "Da Vinci prihaja iz imena vasi, kjer je bil rojen - Vinci. Beseda 'vinco' pa pomeni v slovenskem jeziku- vrba, ki se navadno veže v vozlje - kakor njegovo delo, ki je nekakšen vozel ozi- roma preplet ogromnega števila dis- ciplin. Kar je še danes njegov simbol." Med omenjene discipline nedvomno spada tu-di njegovo zanimanje za mate- matiko. "Ko je prišel v Benetke, je sode- loval z znanim matematikom. Risal je geometrijske predmete z božanskimi proporci, njegovo delo pa je baziralo na velikem filozofu- Platonu-." V Heidelbergu- je bil nedavno naj- den zelo pomemben doku-ment, ki do- kazuje, da moramo pred letom 1503 govoriti o treh delih Leonardovega u-stvarjanja." Eden izmed njih govori o glavi svete Ane. Vendar še danes ne vemo, kje se to delo nahaja. Imamo sicer slike svete Ane v Londonu- in Pa- rizu-, vendar ne gre za isto delo. V tem času- je Leonardo narisal tu-di glavo (in ne celotne slike) Mona Lise. Govori se, da je na sliki Giaconda, žena bogate- ga firenškega poslovneža." Pred krat- kim so začeli raziskovati tu-di kosti v nekem samostanu-, kjer naj bi šlo prav za kosti Mona Lise, vendar niso prišli do nobenega zaklju-čka, ker so, "bili premalo profesionalni," ocenjuje Vez- zosi. "Prav tako se govori, da Giaconda predstavlja štu-denta, v katerega naj bi bil Leonardo zalju-bljen." Za trenu-tek se u-stavi. Izza očal pogleda pu-bliko. In resno opozori: "Vendar je nujno, da razlikujemo, kaj je resnica in kaj legen- avni poziv UO DSP slovenski politiki Upravni odbor Dru-štva slovenskih pisateljev je na predstav- nike slovenskega "političnega razreda", Vlado RS, vodstva parlamentarnih političnih strank in poslance Državnega zbora včeraj naslovil javno pismo. V njem med dru-gim opozarja, da živimo v letu-, ko se izteka dvajset let od osa- mosvojitve Slovenije, v katero je velik prispevek svojega moralnega kapitala vložila tu-di slovenska ku-ltu-ra, dejan- sko težo odločitve in tveganja pa je s plebiscitom vzelo nase celotno lju-dstvo in zato je sleherna razprava o posamičnih zaslu-gah odveč. Danes lju-dstvo, namesto da bi ponosno pro- slavljalo, tone v brezu-p in strah pred prihodnostjo. Razpadel je sistem vrednot, v imenu- katerega smo se osamosvojili, propadle so cele gospodarske panoge, grozi nam razpad socialnega sistema. Države so se polastile poli- tične stranke, med katerimi ni dialoga. Ku-ltu-rna produ-kcija Alessandro Vezzosi na gradu Fala (I-gor Napast) Vizionarski arhitekt "Leonardo se pojmuje kot neskončni Leonardo zaradi njegovih del, ki se razi- skujejo še danes. Sicer je živel v preteklosti, vendar - nedvomno - z mislijo v prihodnosti," pravi Vezzosi, ki je v strnjeni predstavitvi življenja in dela sve- tovnega genija omenil tu-di vizionarske načrte za izgradnjo mostu- med Evro- po in Azijo v Istanbu-lu-. da. Smo namreč proti medijskemu- na- činu-, ki neredko dela veliko hru-pa za nič. Trditve morajo biti pred objavo na vsak način u-strezno dokazane." V njegovi knjigi sta objavljana tu-di dva dru-ga doku-menta, ki predstavljata Leo- nardove (domnevno izrečene) besede. "Pravi, da naj bi bila Giaconda lju-bim- ka brata takratnega papeža, kar je se- veda le nedokazana hipoteza. Lahko je šlo resnično le za Mona Liso," Vezzosi zaklju-či polemiko o še danes nedvom- nem vrhu-ncu- da Vincijevega u-stvarja- nja. Obrambno-vodni izračuni Leonardist je navzočim razkril tu-di dotedaj še neobjavljeno vest, da je da Vinci obiskal in preu-čil tu-di današnje obmejno območje med Italijo in Slo- venijo ob rekah Soča in Vipava. Prav tako naj bi pripravil načrt za obram- bo Benečije pred Tu-rki. "Leonardo je obiskal tu-di kraje in lju-di v Posočju-. Obstajajo doku-menti, ki kažejo, da je bil marca leta 1500 v Benetkah in mu- je Beneška repu-blika naročila, naj pri- pravi načrt za njihovo obrambo pred vpadi tu-rške vojske." Zato naj bi se odpravil v Gradišče in v Gorico k reki Soči, ki teče delno po slovenskem in delno po italijanskem ozemlju-, ter k reki Vipavi, njenem pritoku-, ki izvira in teče po ozemlju- današnje Slovenije, v Sočo pa se izliva pri Sovodnjah. "Ra- ziskal in preu-čil je območje, opazoval tok obeh rek, izraču-nal višino naraslih voda in bregov ter zbiral izku-šnje tam- kajšnjih prebivalcev. Tu-di slednje naj bi preu-čeval. Ni pa izdelal le obramb- nega načrta," je razkril Vezzosi, tem- več naj bi, "z zalitjem doline oziroma jezovi u-stavil tu-di pohod sovražnih Trnkov. Prav tako pa je naročil, kot be- remo v njegovih zapisih, izdelavo 'pre- stavljive pregrade', omenjene okoli leta 1517 v Franciji, ko je tam preživ- ljal svoja zadnja leta življenja." Svoje pripovedovanje je Vezzosi doku-menti- ral tu-di s skicami, na katerih je bil med dru-gim predviden most pri Gorici in spodaj reka Vipava. Razložil je, da naj bi da Vinci u-gotovil, kako so tamkajš- nji lju-dje sposobni po njegovih načr- tih v hitrem času- narediti obrambni sistem pred tu-rškimi vpadi. Predstavil pa je tu-di doku-ment iz istega časa, iz katerega je razvidno načrtovanje pre- mične artilerijske obrambe na omenje- nem območju-. Sreda, 15. junija, ob 19.30 v SLG Celje po eni strani doživlja količinski razmah, po dru-gi strani pa se zdi, da v ku-ltu-ri vlada popoln relativizem glede vrednost- nih kriterijev; mediji ter javnost, tu-di politika, kujejo v nebo dosežke množične ku-ltu-re, resnični dosežki pa ostajajo spre- gledani ali kvečjemu- zabeleženi in nato pozabljeni. . DSP poziva slovenske politične stranke, poslance, minis- tre in dru-ge fu-nkcionarje, naj se prenehajo boriti izklju-čno za prestiž in oblast; naj s spremembo volilne zakonodaje omogočijo, da bo na volitvah imel možnost za izvolitev še kdo dru-g in ne le najbolj u-bogljivi vojščaki strankarskih vojskovodij! Parlamentarne stranke tu-di poziva, naj ne izsi- ljujejo predčasnih volitev, saj bi te pod nespremenjenimi pogoji omogočile zgolj zamenjavo ene obstoječe in izpete garnitu-re z dru-go obstoječo in nič manj izpeto garnitu-ro, ne da bi se zares kaj spremenilo... (kr) m s ! V žrebu za dve brezplačni vstopnici za predstavo sodelujete tako, da pošljete SMS-sporočiio z vsebino Večer LJUBIM s svojim imenom, letnico rojstva in poštno številko na 2929. Povratni SMS je brezplačen. (Primer: Večer Ljubim Marko19813000). Prijavite se lahko dotorka, 7.6., do 11. ure. Da, želim sodelovati v nagradnem žrebanju za dve brezplačni vstopnici za predstavo Jaz vas ljubim v SLG Celje. Ime in priimek Naslov _ Pošta Podpis Navedeni podatki so točni in s podpisom dovoljujem, da jih ČZP Večer, d.d., uporabi pri izvedbi nagradne igre, Kupon vrnite do torka, 7. 6., na dopisnici na naslov: ČZP Večer, 2504 Maribor. Rezultate žrebanja bomo objavili v Večeru v četrtek, 9. 6. Nagrajenci bodo vstopnice prevzeli pred predstavo na blagajni| vSLG Celje..Pravila Večerovih nagradnih iger so na wyyvy.yecer.com/klub. Če sodelujete v akciji tako, da pošljete SMS-sporočilo, boste postali član SMS-kluba (VMS). Pogoji sodelovanja so objavljeni na strani www.smscity.net/vecer. Člani VMS-a sodelujete v večini nagradnih žrebanj in dobivate največ eno reklamno sporočilo na teden po največ 0,21 EUR. Sodelujete lahko preko operaterjev Mobitel, Simobil, Debitel in Izi Mobil. Cena poslanega SMS-aje po ceniku operaterja, povratni SMSje brezplačen. IzVMS-a se lahko kadarkoli odjavite tako, da pošljete SMS Večer stop na 2929. Sodelujete lahko preko operaterjev Mobitel, Simobil, Debitel in Izi Mobil.