URN_NBN_SI_DOC-R03AG42F

16 | reportaze@vecer.com REPORTAŽE, LJUDJE sreda, 1. junija 2011 Ples čarovnic v cimprači Obnovljena tipična panonska hiša v Dragotincih MIHA ŠOŠTARIČ V urejenih vaseh med vinskimi goricami v Prlekiji in Prekmur- ju so nekdaj prevladovale lese- ne, s slamo krite pritlične hiše, poimenovane cimprače. Najpo- gosteje so bile v obliki črk U in L, vendar jih je ohranjenih osta- lo izredno malo. Cimprača, poi- menovana po širokem cimpru napušču in je tudi danes vred- na ogleda, stoji v Dragotincih v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Grajena je iz lokalnih naravnih materialov: večji kamni za teme- lje, lesena bruna za zidove, ilovi- ca z dodatkom slame za omete, leseno ostrešje in strešna kriti- na iz ržene slame. Trajno naseljena je bila cim- prača na obronku Slovenskih goric do leta 1960, takrat pa sta jo podedovala akademski slikar Janez Vidic in njegova žena Ida. Bila je v izredno slabem stanju, zato sta se lotila obnove. "Edina zabeležena letnica v hiši je 1870, je pa verjetnost, da je hiša še sta- rejša. Hiša je bila skromna kme- tija, kot so bile po večini vse v okolici, razen tiste v vaseh, kjer so živeli tudi premožnejši kmet- je," je dejal Luka Vidic, vnuk akademskega slikarja in danes lastnik cimprače. "Večinoma je bila ohranjena v originalnih ma- terialih in razmerjih, le da ni več črne kuhinje - dodan je bil dim- nik, prenovljena krušna peč, iz kašče pa je nastal slikarski ate- lje. Hiša je postala podeželsko pribežališče, kjer so se radi sre- čevali mnogi prijatelji iz pisane S f l l T f u i ^ r T » i Obnavljali so cimpračo. (Miha Šoš-tarič) druščine dedka in babice, prav teriali in z upoštevanjem kul- tako pa družinski člani," je pogo- vor nadaljeval Vidic, ki je objekt podedoval leta 2007, v stanju, ki je zopet zahtevalo obnovo - predvsem slamnate strehe. Veliko časa za predpriprave "Za obnovo hiše sem se odlo- čil, ker je bila streha že pošteno načeta. Seveda je babica v de- setih letih po smrti moža vest- no skrbela za to, da je bila hiša urejena in na suhem, a je čas do- dobra načel dve tretjini strehe. Ker smo želeli preprečiti nadalj- nje propadanje, ki bi se začelo, če bi začela streha puščati, smo streho delno sanirali že leta 2007. Ta sanacija je omogočila, da smo v vmesnem času pripra- vili projekt obnove in nam je uspelo pridobiti sredstva za so- financiranje. Ker je hiša vpisa- na v register kulturne dediščine Slovenije in je lokalni spomenik stavbne kulturne dediščine, jo obnavljamo z originalnimi ma- turnovarstvenih pogojev, ki jih izdajo na zavodu za varstvo kulturne dediščine," je dejal Vidic, za katerega je bila obno- va precejšen finančni zalogaj, saj stane obnova kvadratnega metra strehe do 70 evrov. "Ker je bilo treba popravljati tudi lese- no ostrešje, sanirati eno steno in obnoviti dimnike, je končni zne- sek obnove krepko presegel 20 tisoč evrov. Veliko časa je zahte- vala predpriprava na obnovo, ki je vsebovala tudi iskanje možno- sti za sofinanciranje. Uspelo mi je pridobiti nepovratna sredstva iz ukrepa 323, ki je namenjen ohranjanju dediščine podeželja na ministrstvu za kmetijstvo. Ta razpis je finančno podprt z državnimi sredstvi in s sred- stvi iz Evropske unije. Na podla- gi pozitivne odločbe na razpisu smo lahko obnovo uresničili in jo speljali, kot je bilo predvide- no," je dodal lastnik zares vzor- no urejene cimprače. Tudi etnološki muzej in galerija Vendar cimprača ne navdušu- je le z zunanjo podobo, temveč tudi v notranjosti, ki je smisel- no arhitekturno zasnovana. Za to je poskrbel akademski slikar sam, ki je z risarskimi poteza- mi okrasil posamezne stavbne člene v notranjosti, med dru- gim je temen strop spremenil v nočni ples čarovnic, prav tako so umetniško poslikane stene. Hiša je zdaj podeželski vikend, ki ga kot kulturno dediščino z umetniškim pečatom lastnik z veseljem razkaže zvedavim obiskovalcem. Dolgoročno pa lastnik razmišlja o ureditvi etnološkega muzeja in umet- niške galerije z deli Janeza Vidi- ca in morebitnimi gostujočimi razstavami. "V takšno vsebino bi želel povezati tudi lokalne obrtnike in druge, da bi zami- sel zaživela s širšim okoljem," načrtuje Luka Vidic. V osrčju dežele terana Recept za pršut so morska sol, čas in kraška burja ZORA KUŽET Domačije in vinarji v idilični kraški vasici Tomaj in bližnjih krajih so v okviru svojega kra- jevnega praznika, poimenova- li so ga V osrčju dežele terana, obiskovalcem odprli svoja vrata in jim predstavili dobrote. Prišli so iz vse Slovenije, tudi organizi- rano z avtobusi, in občudovali prelepo kraško arhitekturo ter okušali pršut, panceto in druge kraške dobrote. Samo v vinar- stvu Borisa in Igorja Škerlja v Tomaju so pozdravili nekaj sto obiskovalcev, gospa Rožma- rinka pa je gostom postregla s pršutom, panceto, domačimi suhimi klobasami, sadnimi so- kovi, teranom, likerji in najraz- ličnejšim domačim zeliščnim žganjem. Tudi v pršutarni Kras v Šepuljah pri Sežani so obisko- valcem odprli svoja vrata in jim najprej predstavili proizvodnjo v obratu in sušilnicah, nato pa postregli z okusnim kraškim pršutom, ki ima zaščiteno geo- grafsko oznako. Gostje so okuša- li suhi, kuhani in pečeni pršut, uživali pa so še ob drugih dobro- tah: kraškem zašinku in kraški panceti, ki sta prav tako zaščite- na z geografsko oznako, pa ob mortadeli in raznih salamah. Alda Fonda , koordinatori- ca marketinga v skupini Kras, je povedala, da v pršutarno po- vabijo obiskovalce v okviru pra- znika V osrčju dežele terana prav vsako leto: "Ljudje so pre- senečeni nad velikostjo obrata in količino suhomesnih proiz- vodov. Postopek zorenja pršuta traja dvanajst mesecev in več. Vse, kar tukaj počnemo, je po starem klasičnem postopku na osnovi tradicije in izkušenj do- mačinov. Recept za pršut so mor- ska sol, čas in kraška burja. In seveda skrben nadzor mojstrov, ki pripomorejo, da si lahko po koncu zorenja z užitkom odre- žete rezino in jo okušate. Kraš- ki pršut je geografsko zaščiten, kar pomeni, da nam je uspelo zaščititi tehnološki postopek, ki v posebnih klimatskih pogo- jih omogoča proizvodnjo kraš- kega pršuta posebne kakovosti. Območje za proizvodnjo kraške- ga pršuta je natančno določeno, tako da so s prestižno znamko Kraški pršut označeni samo pr- šuti znotraj tega območja." Zmogljivost pršutarne, v njej je 130 zaposlenih, je 350 tisoč kosov pršutov. Poleg kraškega pršuta izdelujejo še dalmatin- ski, primorski in mediteran- ski pršut, razlikujejo se po času zorenja in obdelavi surovine. Fonda pravi, da 80 odstotkov svoje proizvodnje prodajo na do- mačem trgu, preostalo v države nekdanje Jugoslavije in v Evrop- sko unijo. Kraški pršut cenijo v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Romuni- ji in na Finskem. K O L E D A R M HOROSKOP DANES GODUJETA: Justin, Radovan Justin je oblika imena Just, ki izhaja iz latinskega imena Justus. To razlagajo iz latinske besede justus v pomenih "pravičen, pošten, zakonit, tehten". REKLO ZA DANES: Če junija sonce pripeka, vmes dežek pohleven rosi, ni treba se bati nam teka, obilo nam zemlja rodi. ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN: 1533 - Anno Boleyn so okro- nali za angleško kraljico. 1804 - Rodil se je ruski skla- datelj Mihail Glinka (umrl leta 1857), imenovan tudi oče ruske glasbe. 1854 - Umrla je slovenska pripovednica in pesnica Jo- sipina Turnograjska (rojena leta 1833). 1884 - Rodil se je slovenski arhitekt in urbanist Ivan Vurnik (umrl leta 1971). Bil je eden prvih, ki je pri nas uvajal načelo funkcionalne arhitekture. 1909 - Rodil se je slovenski skladatelj, dirigent in zboro- vodja Radovan Gobec (umrl leta 1995). 1926 - t Rodila se je Norma Jean Mortenson, ameriška igralka, ki jo ves svet pozna pod imenom Marilyn Mon- roe. V še vedno ne povsem pojasnjenih okoliščinah je umrla leta 1962. 1968 - Umrla je ameriška slepa in gluha književnica Hellen Keller. 1973 - Grčija je postala re- publika, njen prvi predsed- nik pa George Papadopulos. 2001 - Nepalski princ Di- pendra je ubil svoja starša, kralja Birendro in kraljico Ajshvarja, ter šest drugih članov kraljeve družine, nato pa ustrelil še sebe in se hudo ranil. OVEN Težko se boste koncentrira- li, zato zahtevnejše naloge opravite na začetku dneva ali jih preložite. BIK Čutili boste svojo moč, zato boste ovire, ki so se vam po- stavile na pot, odstranjevali brez večjih težav. DVOJČKA Čustveni boste, toda zave- dali se boste svoje pomemb- nosti, zato boste čustva nekoliko prikrivali. RAK Razum boste postavljali pred čustva, da si ne bi s te- snimi čustvenimi vezmi omejevali osebne svobode. LEV Več energije usmerite v za- sebno življenje, kjer boste za trud poplačani z zadovolj- stvom in srečo. DEVICA Podoba nekoga, ki ste ga pred kratkim srečali in zapi- sali v podzavest, bo kar na- enkrat postala bolj živa. TEHTNICA Samo zgovornost ne bo do- volj, morda bo za prijeten večer potrebne še nekaj vaše nežnosti. ŠKORPIJON Kakovost svojega življenja si določate sami s tem, kako razmišljate, kako vidite sebe in svoje mesto v svetu. STRELEC Poslušajte nasvet dobrega prijatelja, ki se bo na srečo pojavil v vaši bližini, pa bo tudi počutje kmalu boljše. KOZOROG Mogoče je zdaj čas, da zasta- vite na novo in si pridobite samozavest, ki vam je neko- liko primanjkuje. VODNAR Nihče ne more vnaprej na- povedati posledic vaše odlo- čitve, vendar naj vas to ne ustavi pri načrtih. RIBI Začeli ste sami krojiti svojo usodo. Naredite v svojem življenju tudi prostor za než- nost in toplino! Obiskovalcev je bilo na domačiji Škerljevih veliko. (Matija Danev) 1376 DIVJI KOZEL PREHODNO OZEMLJE NORVEŠKI VIOLINIST BULL OPIS POTOVANJA RADZEVA ŽENA SESTAVIL MARKO NAPAST GORA V JULIJCIH NEMŠKA PESNICA MIRNA) ŠTEVILO 52 NASLOV NEKDANJE BENEŠKE REPUBLIKE NASLOVNI JUNAK TRDINOVE NOVELE PESNIŠKA ZBIRKA ALOJZA IHANA VLADAR TI- BETANCEV MESTO V NEMČIJI TRIATLON NA HAVAJIH ELDA VILER STRUPEN ALKALOID VVOLČJI ČEŠNJI OLIVER TWIST GEOME- TRIJSKI LIK MAZURIJ AVTO ZNAMKE KIA MIROSLAVA KRLEŽE DRŽAVNI BUDŽET PROMETNI OBJEKT LITIJ LEVI PRI- TOK IRTIŠA FR. MESTO OB LOARI TEK KONJEV KASAČEV POSVOJE- NEC NATRIJ ČAR, ŠARM CIGANI GLAVNO MESTO NA SLIKI JE AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC SRBSKA IGRALKA IN PESNICA (EVA) MAKEDON- SKI SKLADATELJ BADEV REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Smasek, Ledava, ilo, Bloom, ranar, represalije, adherent, BN, Mainit, Enej, ara, Adamič, lim, Otoman, sleme, KE, alge.