URN_NBN_SI_DOC-R03AG42F

OCrave, P o sreda, 1. junija 2011 17 PODRAVJE PODRAVJE POMURJE Ptuj Pločnik ob Zagrebški zgrajen, a brez uporabnega dovoljenja Podlehnik Čim prej do izvajalca gradbenih del za vrtec M u r s ka S o b o t a Spet iščejo direktorja za novi zavod Denarja za izplačilo Murinih invalidov najbrž ne bo "Vsi smo ustvarjali premoženje Mure, ne le okrog 900 delavcev v krovni družbi, ki so jim priznane njihove terjatve," je med pričanjem izpovedal direktor družbe Muralist v stečaju Franc Perš čajnem postopku nad krovno družbo Mura, European Fashion Desing, Pro- izvodnja oblačil, d.d., Murska Sobota. Branko Dordevič, stečajni upravitelj v krovni družbi, ki ima po začetku ste- čaja edina omembe vredno stečajno maso, je namreč v stečaju prijavljene terjatve nekdanjih delavcev hčerin- skih družb prerekal, zato so bili prisi- ljeni, da za uveljavitev svojih pravic gredo na sodišče. Skupaj gre za okrog 13 milijonov evrov terjatev v enotni tožbi, ki jo je sodnik Žunič razdružil na več zadev. Včeraj so kot tožeče stranke na obravnavi sodelovale nekoč v Murali- stu zaposlene Dragica Jerič, Ema Jug in Terezija Vogrinčič - četrta, Pavla Kisilak, je bila odsotna - ki imajo, kot so menile, malo upanja, da bi glede na unovčevanje stečajne mase - četudi bo razsojeno v njihovo korist - tudi dejan- sko dobile poplačane svoje terjatve. Na vprašanje, kdo in kako je odlo- čal o viških zaposlenih in po kakšnih kriterijih, je Odarjeva pojasnila, da je v Muri vladala enotna kadrovska po- litika po enotnem postopku in da so pri ugotavljanju viškov in odločanju o njih sodelovali strokovne službe, ki so v ta namen pripravljale strokovne pod- lage, direktor družbe, sindikat in svet delavcev. Za navzoče tožeče stranke se konkretno ni mogla spomniti, ali BRANKO ZUNEC V pravdi za izplačilo odpravnin, plač in regresa za letni dopust, ki so jo na oddel- ku mariborskega delovnega sodišča v Murski Soboti sprožili nekdanji zaposle- ni v Murini hčerinski družbi Muralist, sta bila včeraj v dokaznem postopku pred sodnikom Bojanom Žuničem, ki je z glavno obravnavo začel 4. novem- bra lani, kot priči zaslišana Darja Odar, do decembra lani zaposlena pri toženi stranki - dolga leta je veljala za prvega kadrovika v tem največjem modnem oblačilnem podjetju -, in Franc Perš, od začetka poslovanja v letu 1995 do uvedbe stečaja nad njim 13. oktobra 2009 direktor Murinega invalidskega podjetja Muralist. Franc Perš, direktor družbe Muralist od ustanovitve do stečaja: "Kot je ugašalo poslova- nje Mure, je ugašalo poslovanje Muralista." Odarjeva je bila v tej zadevi zasli- šana že 12. maja, saj gre za pravdo, v kateri kar 1620 nekdanjih zaposlenih v treh Murinih hčerinskih družbah, Ženska in moška oblačila ter Mura- list, ki so od začetka oktobra 2009 v stečaju, uveljavljajo svoje terjatve v ste- Malčki prikazali svoje spretnosti ^Imm i Otroci so staršem prikazali del svojih aktivnosti v programu Zlati sonček. (Nataša Gider) Vrtec Murska Sobota je v sodelovanju s Športno zvezo ter Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota pripravil zaključno prireditev Zlati sonček 2011, na kateri so otroci prikazali del svojih aktivnosti v okviru omenjenega progra- ma. Vanj se generacije otrok vključujejo že več kot 30 let, nekoč pod imenom Športna značka, danes pa ga poznajo kot Zlati sonček, je povedala ravnateljica Vrtca Murska Sobota Bernardka Marič in spomnila na izjemen pomen, ki ga imata v predšolskem obdobju za otrokov razvoj gibanje in igra. Navdušiti otroke za to dvoje je tudi glavni namen tega športnega programa. O-troci so na skupni zaključni prireditvi enot Vrtca Murska Sobota v športni dvorani priO-ŠI staršem med drugim prikazali svoje spretnosti z žogo, na kolesu in rolerjih. (ng) Strelsko tekmovanje v Podlehniku Lovska družina Podlehnik ob lovskem domu v nedeljo, 5. junija, s pričetkom ob 9. uri organizira tradicionalno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. O-rga- nizatorji pričakujejo udeležbo petnajstih ekip iz bližnje okolice. Tekmovanje bo s podelitvijo nagrad in pogostitvijo trajalo do poznega popoldneva. (ug) Murino premoženje - na posnetku glavni vhod v podjetje - so ustvarjali vsi zaposleni, smo slišali med včerajšnjo sodno obravnavo. (Branko Žunec) so spadale v manjšo ali v večjo skupi- no delavcev, ki so jih odpustili iz po- slovnih razlogov, prav tako ne, ali so se na odločitev pritožile ali ne. Konč- no odločitev je sprejel in podpisal di- rektor posamezne družbe. O-d 2002 so v celotnem podjetju, kot je pouda- rila, zmanjševali število zaposlenih na "mehke načine", kar pomeni, da so si prizadevali, da se jih prezaposli oziro- ma da se jim na zavodu za zaposlova- nje zagotovijo socialne pravice. Perš je med zelo izčrpnim priča- njem predstavil kronologijo nastanka in konca Muralista, kjer je bilo sprva 184 zaposlenih, ki so po ustanovitve- nem aktu delali za Muro, d.d., pred uvedbo stečaja pa že več koto 700; kar dvakrat so s posebnim soglasjem vlade zaposlili prvič 100 novih in drugič 200 novih delavcev, čeprav je zakon dopuščal letno le po 20 novih zaposlitev. Do odpovedi pogodb o za- poslitvi zaradi nesposobnosti je priš- lo na predlog posebne komisije, ki je pol leta spremljala delo zaposlenega - in v tej zvezi se Perš ni spomnil pri- tožb ali nepravilnosti. Potrdil je, da je v letu 1995 podpisal pogodbo, s katero se je Mura d.d., zavezala, da bo, če bi Muralist prenehal poslovati ali bi šel v stečaj, prevzela njegove delavce. "Kot je zaradi pomanjkanja dela in s tem vedno večjih likvidnostnih težav uga- šalo poslovanje Mure, je ugašalo tudi poslovanje Muralista. Ni pošteno, da se odpravnine priznajo le okrog 900 delavcem, ki so bili zaposleni v krovni družbi, kajti Murino premoženje nas je ustvarjalo skupaj okrog 6500 delav- cev," je odločitev Dordeviča včeraj na sodišču komentiral Perš, ki je v Muro prišel leta 1976 kot pripravnik. Nasled- nji narok je preložen na 30. avgust ob 8.30. Analiza čakanja za kvalitetnejšo prihodnost ZD Lenart Za obisk zdravnika v ZD Lenart seje treba najprej prijaviti v čakalno vrsto, zatem pa še oddati zdravstveno kartico TADEJA ŠKERJANC V Zdravstvenem domu (ZD) Lenart so pred posameznimi ordinacijami že več tednov nameščeni avtomati za prijavo v čakalno vrsto. Ker o njihovi funkci- ji ni posebnega obvestila, pacienti, ki tega niso vajeni, pogosto spregledajo utripajočo lučko in jih uporabijo šele, ko jih na to opozori kdo drug v čakalni- ci. Tudi takrat po navadi ne vedo, zakaj so morali svojo kartico zdravstvenega zavarovanja vstaviti v avtomat, če jo je treba potem še zmeraj odložiti na poli- co ob vhodu v ambulanto, mnogi pa se ob tem sprašujejo še, kaj bi se zgo- dilo, če se ne bi prijavili. "Bom čakala dlje, če se ne prijavim ali če prijava ne uspe?," je bilo vprašanje ene izmed pa- cientk, ki je bila pred kratkim na zdrav- niškem pregledu. Direktor ZD Lenart Jožef Kramber- ger pojasnjuje, da z avtomati analizira- jo čakalne vrste pred ordinacijami. "Z avtomati merimo čas, ki ga je pacient prebil v čakalnici, usklajenost termi- na, za katerega se je pacient dogovoril ob naročanju, z vstopom v ordinacijo in čas, ki ga zdravnik nameni za paci- enta," razlaga. Avtomat deluje tako, da pacient po vstopu v čakalnico vanj vstavi svojo kartico, njegov prihod pa se prikaže na računalniškem zaslonu pri medicinski sestri. Ta potem k temu podatku pribeleži čas vstopa pacienta v zdravnikovo ordinacijo in odhoda iz nje. Uvajalno obdobje naj bi sprva traja- lo le en mesec, zdaj pa so ga zaradi ne- katerih tehničnih težav podaljšali do jeseni. "V tem času želimo od proizva- jalcev še povezavo z elektronsko čakal- no knjigo in knjigo naročanja," pravi Kramberger. Projekt že teče v zoboz- dravstvenih ordinacijah, za splošne pa je predviden v naslednjem obdob- ju. V ZD so tudi že pričeli prve analize - najprej po timih, nato po službah, v nadaljevanju pa še po organizacijskih enotah. Kljub prednosti, ki jo tak pre- gled prinese pacientu, je bilo med ne- katerimi zaposlenimi v začetku slišati nekaj negodovanja zaradi (nepotrebne- ga) dodatnega dela. "Kot direktor ZD Lenart vidim v tem prihodnost," očit- ke zavrača Kramberger in dodaja, da je enakega mnenja tudi ožje vodstvo. Tudi večina izvajalcev se po besedah direktorja s sledljivostjo njihovega dela strinja, vendar priznava, da se najde tudi nekaj takšnih, ki so nezado- voljni in menijo, da je zadeva nesmisel- na in le potrata denarja.