URN_NBN_SI_DOC-R03AG42F

sreda, 1. junija 2011 V ZARISCU dnevna@vecer.com 3 Medijski "tajkunčič" Raščan v škripcih Matej Raščan, ki hoče s potencialnim Večerovim kupcem 3Lanom souprav- ljati Večer, nima niti za plače svojih honorarnih sodelavcev v podjetju Delo Revije, zaposlenim pa menda ne plačuje prispev- kov za socialno varnost JURE STOJAN ALEŠ KOCJAN Direktor in lastnik Dela Revij Matej Raščan - tisti menedžer, ki bi v prihod- nosti rad soupravljal Večer - spravlja zaposlene svojega podjetja v obup. Na več medijev so se namreč njegovi sode- lavci obrnili z anonimnim pismom, v katerem razgaljajo blišč in bedo Dela Revij, tega nekoč paradnega založniš- kega podjetja na področju izdajanja revij. "Že tri mesece zapored ne plaču- je prispevkov za pokojninsko in zdrav- stveno zavarovanje, preko svoje službe za odnose z javnostmi pa nas tedensko prepričuje, da je reševanje teh prob- lemov v teku. Le koliko časa še?" se sprašujejo v anonimki zaposleni Dela Revij. Zaposleni se v pismu tudi sprašu- jejo, zakaj davčna uprava ne reagira na tovrstno kršitev zakona. Na Durs smo se obrnili tudi mi in dobili odgovor, da nam zaradi varovanja davčne tajnosti ne morejo posredovati informacij, ki se nanašajo na konkretne davčne zave- zance. Poslansko vprašanje s podobno vsebino sta na ministrstvo za finan- ce poslala poslanca Melita Župevc in Tadej Slapnik. Z ministrstva sporoča- jo, da bo odgovor prišel v zakonskem 30-dnevnem roku, tako pričakujemo odgovor z ministrstva do 15. junija. Avtentičnost anonimnega pisma smo preverili pri več zaposlenih Dela Revij, ki so vsebino potrdili, z imeni in priimki pa ne želijo nastopiti v javnosti (imena hranimo v uredništvu, op. p.). Zaposleni tako v anonimnem pismu po- vedo tudi, da honorarni sodelavci Dela Revij, ki so delali že v januarju tega leta, še niso prejeli plačila za svoje delo, prav tako ne za mesec februar, marec in april. Še minuli mesec je Raščan na sodelavce naslovil pismo, v katerem se je zahvalil za razumevanje, ki so ga "iz- kazali pri izostankih pri izplačilih, ki so nastali zaradi zamude pri sprostitvi denarnega priliva". Raščan, ki včeraj ni bil dosegljiv, je nazadnje, 11. maja, za Večer izjavil: "Te težave smo že uredi- li. Prišlo je do zamud, sedaj pa gre vse naprej po načrtih." Raščan še ni poravnal računov za Viktorje A očitno zaposleni njegovega podjet- ja ne delijo mnenja z njim. In še več, z njim se ne morejo strinjati niti nekate- ri njegovi poslovni partnerji. Da pod- jetje Mateja Raščana tenko piska, je očitno tudi sodeč po poslovnih izidih minulega leta, ki so že javno dostopni. Na Delo Revije so lani s poslovanjem ustvarili 361.778 evrov izgube (EBIT), kar je sicer le še dobra tretjina izgube iz leta 2009. Ampak veliko kaže, da so ceno za to "izboljšanje" plačali zaposle- Zadolženi medijski mogotec Matej Raščan v javnosti izraža precej bolj glamurozen vtis kot njegova podjetja. Na posnetku s spremljevalko Marijo Pandrc, sicer izvršno direktorico podjetja Rašica, na letošnjih Viktorjih, za katere še ni poravnal računov. (Marko Vanovšek) Zaposleni: Raščan je "tajkunčič" Na ministrstvu za finance so potrdili, da protitajkunski zakoni še zmeraj velja- jo, a da niso pristojni "za komentiranje konkretnega posla". Sicer pa so morali za vse svoje kredite na Delu Revijah poravnati za dobra dva milijona evrov obresti, kot je razvidno iz objavljenih bilanc za 2010. Z drugimi besedami, 13 odstotkov cene, ki jo v trafiki odšteje kupec ene od Raščanovih revij, gre ne- posredno za obresti v žep bankirjem. Še preden Delo Revije plačajo papir in tisk in prevoz ter ključno - plače novinarjev in fotografov, ki so revijo ustva- rili. V svojem obupanem pozivu za javnost so zaposleni Dela revij vprašali, "mar ne bo nihče odgovarjal za neslutene posledice, nenazadnje ima država svojo lastnino v vseh bankah, ki so takšnemu 'tajkunčiču' posodile denar, in kot kažejo podatki iz Ajpesa, ga tudi ne vrača". ni in dobavitelji Dela Revije. Poslovne bilance namreč potrjujejo tisto, kar se že več mesecev govori: da namreč Delo Revije ne plačuje svojih računov. Na slednje so opozorili tudi zaposleni v anonimnem pismu, češ da Raščan že nekaj mesecev ne odplačuje dolgov in da dolguje celo za prireditve, ki so že minile, denimo za Viktorje. Neuradno smo pridobili tudi elektronsko pošto z dne 24. maja, v kateri se direktorica podjetja Nimfa Irena Oblak opraviču- je poslovnim partnerjem za zamude pri plačilih, saj Delo Revije še ni plača- lo zneska, ki ga dolguje Nimfi za pripra- vo glamurozne prireditve Viktorji. Kratkoročne poslovne obvezno- sti so leta 2010 znašale že 7,3 milijo- na evrov, bistveno več od že tako ali tako visokih 6,1 milijona v letu poprej. Morda gre za znak kozmične pravič- nosti, ampak družba, ki naj bi bila po mnogih pričevanjih notorični neplač- nik, je tudi na svoji koži izkusila, kaj pomeni plačilna nedisciplina. Kratko- ročne poslovne terjatve Dela Revij so lani narasle na 2,6 milijona evrov. Kljub prepovedi reprogram tajkunskega kredita? Je pa Raščanu uspelo nekaj nepričako- vanega, kažejo javno dostopni finanč- ni podatki. In sicer je svoje bančnike le prepričal, da so mu posojila reprogra- mirali. Še leta 2009 je bilo dolgoročnih kreditov za 1,9 milijona evrov, kratko- ročnih pa za 27,6 milijona. Lani se je to razmerje obrnilo v prid družbi: dolgo- ročnih 19 milijonov, kratkoročnih za 9 milijonov. Res je, Delo Revije so lani svoje dolgove do bank zmanjšale za sla- bih 1,5 milijona evrov. Ampak očitno se v upravi enih upnikov bojijo bolj kot drugih - da vračajo bančnikom, "jem- ljejo" (torej za več mesecev zamujajo s plačili) zaposlenim in poslovnim part- nerjem. Kot že omenjeno, kratkoročne poslovne obveznosti so se lani silovite povečale, za dobrih 30 odstotkov. Kdo so bile te banke, ki so podalj- šale rok, do katerega mora Delo Revi- je vrniti večmilijonske dolgove? To je razvidno iz podatkov o hipotekah, ki so vpisani v zemljiški knjigi. Delo Re- vije so namreč morale zastaviti poslov- ne prostore na Dunajski 5 v Ljubljani, v Delovi stolnici. Februarja je 18 mili- jonov kredita "do odpoklica" podalj- šala NKBM, Factor banka pa 320.000 evrov, in to konec marca. Hypo Alpe Adria je svoje 4,3-milijonsko posojilo junija 2010 podaljšala do maja 2014. Od teh reprogramov bode v oči predv- sem največji, ki ga je izvedla maribor- ska banka - je v pomembni državni lasti in predlani sprejeta "protitajkun- ska" zakonodaja je reprograme kredi- tov za menedžerske prevzeme izrecno prepovedovala. "Nova KBM pri svo- jem delovanju upošteva in spoštuje slovensko zakonodajo ter načela stro- kovnosti, profesionalnosti in skrbnost dobrega gospodarstvenika," odvračajo iz banke. In dodajajo, da v skladu z do- ločili zakona o bančništvu in dobrimi poslovnimi običaji "vsebin odnosov ali dogovorov sklenjenih z njimi ne komentiramo". Predsednik ljubljanskih študentov odstopil Potem ko smo včeraj neuradno izvedeli, da Marko- Ho-z-jan, predsednik Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU Lj), nepreklicno odstopa, so nam to potrdili še iz štu- dentske organizacije. Kot razlog za odstop je Hozjan zapi- sal, da prihaja do "bistvenih razlik v pogledih na ključna vprašanja v organizaciji" med njim in tistimi, ki so ga izvoli- li. Funkcijo bo opravljal do takrat, ko se bo študentski zbor seznanil z njegovo odločitvijo, ta teden seje predvidoma še ne bo. Bo pa danes potekala seja senata, na kateri bodo obravnavali obtožnice zoper Hozjana, ker naj bi zlorabljal študentske napotnice. Na tuje napotnice naj bi nakazal za nekaj manj kot 1500 evrov denarja za sodelavce, ki študent- skih napotnic niso mogli več koristiti. Hozjan je med dru- gim predlagal tudi pogodbo o zaposlitvi novega direktorja ŠOU Lj Ro-ka So-tlarj'a v višini 5800 evrov bruto mesečne plače in z zagotovljeno odpravnino, vendar študenti temu predlogu niso bili naklonjeni. S funkcije predsednika ljub- ljanske študentske organizacije je pred njim odstopil tudi bivši predsednik Jernej' Štro-maj'er. Ob tem velja spomniti, da tudi Študentska organizacija Slovenije od odstopa pred- sednice Katje Šo-ba še nima novega predsednika, organiza- cijo vodi njen namestnik Ro-k Primo-žič. (fž) r « ' « DRAGO SENICA Ne vem, če sem vse prav razumel, ampak vse kaže, da bomo morali tudi mi v prihodnje prijavljati davčno napoved ... Če lani ni uspelo, bi lahko letos SDS in SNS spet zahtevata razrešitev predsednika državnega zbora Pavla Gantarja, zaradi trenj v koaliciji pa v SDS tokrat upajo na boljši izid kot lani maja SAMO TRTNIK Poslanska skupina SDS je skupaj s po- slanci SNS včeraj popoldan vložila zahtevo za razrešitev predsednika dr- žavnega zbora Pavla Gantarja. Razlog je, da ni sklical izredne seje, na kateri bi razpravljali o dokapitalizaciji NLB in NKBM, najemu NPU, aferi bulmastifi in dogodkih v Darsu. S to samovoljno odločitvijo je Gantar, tako vodja po- slanske skupine SDS Jo-že Tanko-, kršil ustavo, zakon o vladi in poslovnik dr- žavnega zbora. "Zahteva s temi točka- mi dnevnega reda je tako kompleksna in tako zadane v bistvo, da so se spro- žili vsi obrambni mehanizmi v koali- ciji," je včeraj dejal Tanko. "Razprave se veselim," je včeraj dejal Gantar in nadaljeval: "Ker bo to razprava enega proti 27., bom jaz takrat preživel prav lep dan v državnem zboru." Ob tem je ponovno pojasnil, da izredne seje ni mogel sklicati, ker ni vsebovala točk iz pristojnosti držav- nega zbora. Ko pa so v SDS zahtevo po izredni seji popravili, je sejo želel skli- cati enkrat po prihodnjem tednu, a so se v SDS premislili in to zahtevo umak- nili. "Sedaj je jasno, da je šlo za to, da bi razprava o tem bila v obdobju pred re- ferendumom. To je zloraba državnega zbora in instituta izredne seje. Temu se je treba upreti v imenu demokracije," je včeraj dejal Gantar. "Mi smo zahtevo po izredni seji vlo- žili, ker so se takrat zgodile te nepravil- nosti," Tanko zavrača, da bi ciljali na obdobje pred superreferendumom. Za umik so se odločili, ker ne pristaja- jo na to, da bo predsednik državnega zbora odločal, kdaj bo sklical izredno SDS hoče Gantarjevo glavo. Kaj bodo z njo, se je predsednik državnega zbora spraševal na Twitterju? (Robert Balen) sejo. Poslanska skupina SDS je v tem mandatu enkrat že zahtevala razreši- tev Gantarja. Sledila je dolga razprava v parlamentu, na koncu pa je Gantar na tajnem glasovanju dobil zaupnico parlamenta. Tudi takrat je bil glavni očitek, da ni sklical izredne seje o fi- nanciranju Stožic v Ljubljani. Poslanci so takrat bolj kot o ravnanjih Gantarja govorili o športnem parku Stožice. Po referendumski nedelji se sicer znotraj vlade in koalicije obetajo dolo- čene spremembe. Najprej se je zaradi odhoda Desusa iz koalicije zmanjšalo število koalicijskih poslancev, odhod iz vlade je napovedal tudi predsed- nik Zares Grego-r Go-lo-bič in nekoliko v zrak postavil status Zares v koalici- ji. Imajo zaradi krize v koaliciji v SDS in SNS več upanja v uspeh zahteve? Tanko odgovarja, da se v opoziciji po- služujejo vseh instrumentov, ki jih imajo na voljo, tokrat pač zahteve po kadrovski spremembi: "Na koncu bo o tem, ali Gantar uživa zaupanje, na tajnem glasovanju odločila koalicije. Čudno bi bilo, če bi ga užival." Gantar kljub temu ostaja optimističen: "SDS že ves čas uporablja tehniko pritiska po celem igrišču, enkrat uspe, drugič ne. Očitno je za njih izgubljen dan, če ne pritiskajo na predsednika državne- ga zbora." Sicer pa tudi letos znotraj koalicije večjih očitkov na Gantarjevo delo ni zaznati. Ustavna presoja volitev v Kopru Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je lokalne volitve v mestni občini Koper razpisal za 10. julij. S tem je bil izpolnjen pogoj, da so krajevna skup- nost Ankaran, Skupnost Italijanov Ankaran, Pobuda za ustanovitev občine Ankaran in 951 volilnih upravičencev na ustavnem sodišču vložili pobudo za ustavno presojo ustavnosti zakona, ki je Gantarju naložil razpis volitev. Pobudniki ustavne presoje menijo, da so lokalne volitve v Kopru razpisane samovoljno, saj državni zbor ni ustanovil občine Ankaran in tako ni izvršil odločbe ustavnega sodišča. Če bo ustavno sodišče zakon in odlok zadržalo, volitev 10. julija najbrž ne bo, saj je malo verjetno, da bodo ustavni sodniki do takrat sprejeli kakšno odločitev. Če pa volitve 10. julija bodo, je velik favo- rit sedanji župan Bo-ris Po-po-vič, v bitko pa se bosta spustila tudi Olga Franca in Janez Starman. (str)