URN_NBN_SI_DOC-R03AG42F

sreda, 1. junija 2011 MARIBOR maribor@vecer.com 19 Maribor nima motorja J S posveta o gospodarski in socialni krizi v Mariboru jal tezo, da bi mesto moralo ostati industrijsko. "V tej krizi debate o vzro- kih še nismo opravili. Diagnoza naše bolezni še ni znana," je dejal Frangež, ki meni, da ne gre spregledati odgo- vornosti za odločitve v preteklosti. Neodobravanje je namenil tudi sekre- tarju iz ministrstva za gospodarstvo Janku Burgerju, ki je tožil o nemoči ministrstva in premajhni podpori za- sebnega sektorja. NINA AMBROŽ Z dilemo, ali se bo Mariboru iz nekoč industrijskega, danes polne- ga trgovske, storitvene dejavnosti in naraščajoče brezposelnosti uspelo transformirati v mesto znanja, kul- ture in visoke tehnologije, je včerajš- nji posvet o gospodarski in socialni krizi pričel podžupan Maribora in moderator Janez Ujčič. Mestna obči- na Maribor je srečanje organizirala z mariborskimi gospodarskimi in soci- alnimi ustanovami. Tisti, ki so sprego- vorili, so se strinjali z Ujčičevo pobudo o ustanovitvi strateškega razvojnega sveta kot povezovalca subjektov in spodbujevalca projektov. Poudarili so nujnost dialoga in jasnih ciljev. Ne- kateri udeleženci, bilo jih je okoli 25, pa do besede niti niso prišli, saj je bilo za tako močno zasedbo dveurno sreča- nje kljub polurnemu podaljšku očitno prekratko. Strategija nejasna Diagnoza neznana V Mariboru z okolico je trenutno več kot 16 tisoč brezposelnih, v socialni kuhinji letno razdelijo 240.000 top- lih obrokov. V zadnjih mesecih je pro- padlo več podjetij in Podravje, ki je bilo pred dvema desetletjema močna industrijska regija, je danes eno naj- bolj gospodarsko devastiranih in obu- božanih. Župan Maribora Franc Kangler, ki je zbrane zaradi obveznosti sicer zapu- stil že po nekaj minutah, se je, ob tem ko je omenil številne uspehe svojega županovanja, zavzel za idejo o prestuk- turiranju gospodarstva v turizem in malo ter srednje veliko podjetništvo. Skeptičen do tega, da bi Maribor lahko rešil turizem, je Matevž Frangež (SD), poslanec v državnem zboru, zagovar- Direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik je izrazila skrb ob podatku, da v po- dravskih podjetjih padata produktiv- nost in konkurenčnost, stroški dela naraščajo. Dodana vrednost na zapo- slenega je zelo nizka in zaostaja za slo- venskim in evropskim povprečjem. "Nikoli nismo imeli jasne strategije, kaj želimo narediti s podjetji," je oce- nila Podgornikova in izpostavila prob- lem omejenosti slovenskih družb na domači trg. Matevž Frangež: "V tej krizi debate o vzrokih še nismo opravili. Diag- noza naše bolezni še ni znana." Direktor Centra za socialno delo Maribor Jožef Tivadar je spregovoril o porastu socialnih stisk in nasilja v družinah in med mladimi: "Povečuje se obseg družbeno koristnega dela, ker ljudje niso sposobni plačevati prekr- škov. Ker ne morejo plačevati stroškov, naraščajo stanovanjski problemi in de- ložacije." Medtem ko Tivadar meni, da rešitev ni denarna pomoč, ampak za- dostno število delovnih mest, Zdravko Tudi Ivan Svetlik, Janez Ujčič, Franc Kangler in podžupan Tomaž Kancler so se pridružili razmišljanju o tem, kako regijo izvleči iz krize. (Janko Rath) Kavčič, prorektor Univerze v Maribo- ru, izhod iz krize išče v sinergiji med teorijo in prakso. "Če je gospodarstvo motor družbe, je univerza gorivo," je razmišljal Kavčič. Na to je podjetnik Drago Petek odvrnil, da "v Mariboru motorja nimamo. Med stotimi najbolj- šimi slovenskimi firmami so maribor- ske le štiri: Livarna, Pošta, Elektro in Dravske elektrarne," je akademika na realna tla postavil Petek. Zakonodaja neživljenjska Da se vlada veliko posveča uredit- vi trga dela, pa je poudaril minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, ki je prav tako pred zak- ljučkom zapustil posvet. Med prihod- njimi cilji je izpostavil spremembe socialne zakonodaje. A je med udele- ženci srečanja bilo slišati, da oblast ne vleče pravih potez. Predsednik območ- ne obrtno-podjetniške zbornice Mari- bor Aleš Pulko in podjetnica Nevena Tea Gorjup sta izpostavila neživljenj- sko, rigidno zakonodajo, predvsem na področju zaposlovanja in davkov, ki ne omogoča hitrejšega razvoja do- mačih podjetij, hkrati pa ne privablja tujih investicij. Številna podjetja naj bi zašla v težave zaradi nepremišlje- nih ukrepov vlade, na primer zakona o obveznem pobotu. Bo Auer ob 141 tisoč evrov? Direktor Gokopa Renato Hlade, ki Auerja toži zaradi vprašanj o domnevno okuženi zemljini, je že napovedal pritožbo v primeru poraza IGOR SELAN Na Okrožnem sodišču v Mariboru se je včeraj končala pravda, ki jo je z vlo- žitvijo odškodninske tožbe proti St-o- janu Auerju sprožil direktor podjetja Gokop Renat-o Hlade. Naj spomnimo: Hlade od Auerja zahteva 141.448 evrov odškodnine in opravičilo, saj naj bi mu bil ta z javnim polemizira- njem na seji mestnega sveta o odlaga- nju domnevno okužene zemljine v Dogošah povzročil poslovno škodo. Enako je Hlade ukrepal proti mestne- mu svetniku in predsedniku maribor- skega odbora stranke Zares Gregorju Jagru, ki pa na datum druge obravna- ve še čaka. Potem ko so na prvem naroku, konec marca, zaslišali Hladetove po- slovne partnerje, so bili včeraj kot priče vabljeni okoljski inšpektor Vla- dimir Kaiser, direktorica Inštituta za okolje in prostor Celje dr. Cvetka Riba- rič Lasnik in Boris Šuštar, koordina- tor sedmih civilnih iniciativ iz Celja. Kaiser je pojasnil, da se je o pri- meru seznanil že junija 2009 in da inšpekcijski pregled pri tem ni poka- zal nepravilnosti. Ob tem je izrazil pre- pričanje, da je bila omenjena zemljina nenevaren odpadek, še preden so iz nje mehansko izločili ogljikovodike v obliki črnih kep, in kot takšna primer- na za odlaganje na odlagališču v Do- gošah, pri čemer je imel Gokop za to vsa potrebna dovoljenja. Nasprotnega mnenja je bila Ribarič Lasnikova, ki je menila, da je bila zemljina, dokler so bili v njej ogljikovodiki, nevaren odpa- dek in da je taka ostala tudi po tem, ko so jih iz nje izločili. Ob tem je opo- zorila, da naj bi bila Kemijski inštitut Ljubljana in Erico Velenje v analizah odpadka prišla do različnih rezulta- tov. "Da odpadek vsebuje za človeka nevarne snovi, sem povedala tudi Au- erju, ki se je po telefonu nekajkrat po- zanimal o rezultatih raziskav," je med drugim še povedala Lasnikova in na vprašanje Hladetovega odvetnika, ali je članica stranke Zares, odgovo- rila pritrdilno. Da je Auerja seznanil z več dejstvi, med drugim s tem, da gre za nevarno Zemljino, je povedal tudi Šuštar. Ker so le slab dan pred včerajšnjim narokom prejeli pripravljalno vlogo Auerjeve odvetnice, je Hladetov po- oblaščenec zahteval dodaten čas za pripravo odgovora, ob tem pa predla- gal še zaslišanje izvedenca finančne stroke, kar pa je sodnik Marko Ča- gran zavrnil. V sodni spis je na pobudo Hladeto- vega odvetnika vložil le nekaj manj- kajočih dokumentov in dokazovanje zaključil, ker je po prepričanju sodiš- ča stvar zrela za razsojo. "Presenečeni smo, da nam sodišče ni dalo dodatne- ga časa za odgovor na pripravljalno vlogo, prav tako v spisu ni bilo vseh naših dokazov. Verjetno bo potrebnih še nekaj sto- penj," je po obravnavi povedal Hlade, medtem ko je Auer izrazil prepričanje, da bi bila sodba, izrečena v nasprotju z njegovimi pričakovanji, presedan v slovenskem sodstvu. "Jasno je, kaj pomeni točka pobude in vprašanja - mestni svet je pač hram demokracije," je komentiral Auer. Obe stranki bosta sodbo, predvidoma v mesecu dni, do- bili po pošti. V Ulici kneza Koclja pred vrati druga faza z istim izvajalcem Rekonstrukcija Ulice kneza Koclja v Mariboru, med Vošnja- kovo ulico in uvozom v garažno hišo v trgovskem centru City, ki se je začela oktobra lani, je že v sklepni fazi. Izvaja- lec, Gradbeno podjetje Poštrak, mora namreč zaključiti še tlakovanje površin, do konca urediti zelenice, brežino, par- kirišče na severni strani, podmostje in javno razsvetljavo. Tat-jana Št-elcer iz službe za odnose z javnostmi v kabine- tu mariborskega župana pa pravi, da bodo predvidoma v dveh tednih že lahko pričeli drugo fazo rekonstrukcije te ulice, ki bi jo morali po pogodbi izvesti do konca letošnje- ga septembra. "Obnova je načrtovana od uvoza v garažo City do Vetrinjske ulice ter bo med drugim zajemala tudi gradnjo minikrožišča v križišču Svetozarevske in Ulice kneza Koclja. Za avtobuse pa bo urejen ločen vozni pas vse od krožiš- ča na Titovi do postajališča pri stavbi Elektra Maribor," je pojasnila Štelcerjeva in dodala, da so po javnem razpisu, na katerega so prispele tri ponudbe, kot najcenejše izbrali Gradbeno podjetje Poštrak, vrednost druge faze pa znaša okoli 560 tisoč evrov. (gt) klubvečer POSEBNA PONUDBA ZA NAROČNIKE VEČERA Maribor 50 nepozabnih doživetij v mestu in okolici BOGATO ILUSTRIRANA MONOGRAFIJA O MARIBORU V SLOVENSKEM IN ANGLEŠKEM 3EZIKU, Z VEČ KOT 90 ČUDOVITIMI FOTOGRAFIJAMI (120 strani, 90 fotografij, format 22 x 28 cm, trde platnice, plastificirana naslovnica, umetniški papir) Avtor: Jurij Pivka Naročniki Večera lahko knjigo naročite po telefonu 02 23 53 326 ali po e-pošti narocnina@vecer.com. Knjigo vam bo prinesel raznašalec domov, plačate s položnico za Večer. V E Č E R trgovina.vecer.com