URN_NBN_SI_DOC-R03AG42F

4 dnevna@vecer.com V ŽARIŠČU sreda, 1. junija 2011 Rekli so Sami v žep za davčne blagajne Alenka Kovač Arh, generalna direk- torica direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihod- kov: "Predvidevamo, da bodo stroš- ke za nakup davčnih blagajn nosili gospodarski subjekti. Ocenjujemo, da bi takšnih, ki jih bodo morali uporabljati, v Sloveniji okoli 50 tisoč. Prve ocene stroškov so sicer povzete po švedskih izkušnjah, ka- žejo pa, da bi nadzorna enota (ki skupaj z novejšo blagajno tvori davčno blagajno, op. p.), stala prib- ližno 450 evrov ... V gospodarstvu po javni razpravi osnutek zakona o davčnih blagajnah načeloma pod- pirajo. Menijo pa tudi, da bi mora- la strošek uvedbe davčnih blagajn nositi država. Ali v celoti ali tako, da bi dobili vsi zavezanci ob uved- bi blagajn olajšave, morda prizna- ne posebne stroške, ali pa bi jih nagradili z olajšavami, ki bi bile odvisne od tega, kako hitro bi bili pripravljeni davčne blagajne uva- jati." (jz) S torkom cenejši bencin, dražji dizel Včeraj opolnoči so se v Sloveniji spre- menile cene naftnih derivatov. Ne- osvinčen 95-oktanski bencin se bo pocenil za 1,7 centa na 1,278 evra, 100-oktanski pa za 1,8 centa na 1,287 evra za liter. Cena dizelskega goriva se je zvišala, in sicer za 0,4 centa na 1,221 evra za liter. Kot so sporočili iz Petrola in OMV Slovenija, se bo kurilno olje pocenilo za 0,1 centa na 0,901 evra za liter. Pri Pe- trolu cena avtoplina ostaja nespreme- njena pri 0,775 evra za liter, ravno tako ostaja cena nespremenjena na črpalki Butan plina v Ljubljani, kjer je treba za liter plina odšteti 0,699 evra. Na čr- palki Butan plina v Izoli pa je treba za liter avtoplina odšteti 0,690 evra za liter. (sta) V OX POPULI Boste šli v nedeljo na referendum? Da Ne www.vecer.com Odgovor na prejšnje vprašanje Se bo varnostna situacija zaradi združevanja policijskih uprav poslabšala? 4 9 % Da 51 % Ne Število glasov: 311 Bi Pahor okna neki gospe pomival na črno? Ne, tovrstna pomoč, izhajajoč iz namena zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ni delo na črno, se glasi uradni odgovor pristojnega ministrstva, zgolj formalno gledano pa prijateljska pomoč je delo na črno že po sedaj veljavni zakonodaji, izvemo FRANJA ŽIŠT "Gospa, pomijem vam vsa okna!" se je navdušeno odzval predsednik vlade Borut Pahor na sobotni tribuni stran- ke SD v Mariboru, ko mu je podporni- ca dejala, da bo zagotovo zadovoljen z izidom referendumske nedelje. Po- slanec Matevž Frangež je zatrdil, da to še delo na črno ne bo, to je potrdil tudi minister za delo, družino in so- cialne zadeve Ivan Svetlik. "Izhajajoč iz namena zakona to ni delo na črno," so nam uradno odgovorili tudi z mi- nistrstva za delo, družino in socialne zadeve. Vodja sektorja za programe zapo- slovanja na ministrstvu Zoran Ko- tolenko nam je vedno, tudi tokrat še pred uradnim odgovorom minis- trstva, zadevo podrobneje razložil nekoliko drugače. Pojasnil je, da je formalno gledano prijateljsko pomiva- nje oken lahko delo na črno. Okna ti lahko pomije sosed ali nekdo, ki ima registrirano dejavnost za pomivanje oken, lahko ti jih pomije nekdo, ki se ukvarja s humanitarno dejavnostjo ali gospodinjska dela opravlja kot osebno dopolnilno delo, razlaga Kotolenko. Prijateljska pomoč pa, formalno gle- dano, je delo na črno po veljavnem in tudi predlaganem zakonu o prepre- čevanju dela in zaposlovanja na črno, pojasnjuje Kotolenko. Z novim zako- nom bi naredili izjemo pri kmetijskih opravilih in trgatvi, kjer bi lahko po- magali "tako prijatelji, sovražniki in sosedje", če tisti, pri katerem pomaga- te, od te dejavnosti ne živi. Zdrava kmečka pamet inšpektorjev Kljub temu da je prijateljska pomoč, torej tudi morebitno pomivanje oken predsednika vlade, formalno gledano, delo na črno, nekaj velja tudi zdrava kmečka pamet inšpektorjev, zatrjuje * "Nobenega zakona ne moreš brati samo po členih, ampak ga moraš gledati v celoti, pogledati tu-di, kaj sta njegova namen in cilj" sogovornik. "Inšpektor bo znal raz- brati, da resnično gre za prijateljsko pomoč. Nobenega zakona ne moreš brati samo po členih, ampak ga moraš gledati v celoti, pogledati tudi, kaj sta njegova namen in cilj. Na terenu se da ugotoviti, ali nekdo z delom služi," raz- laga Kotolenko. Napoveduje, da bodo inšpektorji o takih primerih sezna- njeni tudi na posvetu, da ljudi zaradi takih del ne bodo preganjali. Dodaja, da so to povsem "banalni primeri" in da, kljub temu da tak zakon velja že sedaj, težav z nerazumevanjem ni bilo, stvari so "evidentne in jasne". In zakaj preprosto ni mogoče pri- jateljske pomoči umestiti v zakon? "Kdo pa bo definiral, kdo je vaš prija- telj? Če v zakon zapišeš, da vam lahko pomagajo prijatelji, ste vanj spravili vse oblike dela na črno," je prepričan Kotolenko. Pri tem poudari, da vam v sosednji Avstriji lahko pomaga samo tisti, ki je vaš mejaš, v Švici pa ne smeš niti trave pokositi sam, ampak moraš za to nekoga najeti in plačati. "Kot dr- žavljani se bomo morali obnašati bolj odgovorno," pristavi Kotolenko. V zakonu bolje definirati besedo odplačno V omenjeni situaciji pomivanja oken bi inšpektor preprosto ugotovil, da je (Janko Rath) predsednik vlade javna oseba in da za njim ne stoji organizacija, ki bi z njego- vim delom želela zaslužiti, pojasnjuje Kotolenko, ki po uradnem odgovoru ministrstva dodaja, da naj ob nave- denem dogodku zapišemo, da v tem primeru ne bi šlo za delo na črno, dru- gače bodo ljudje samo še bolj zmede- ni. Važen je namreč končni rezultat, v tem primeru predsednik vlade ne bi bil kaznovan. Če bi kakšen inšpek- tor kazen za prijateljsko pomoč kljub vsemu izdal, se bodo stranke lahko pritožile na ministrstvo. Bi pa bilo lepo, če bi katera izmed znanih oseb- nosti ljudem pokazala, kako se takš- na dela počnejo pravilno, s tem, da bi se registrirali kot prostovoljci in delo- vali v skladu z zakonom o prostovolj- stvu, predlaga Kotolenko. V takem primeru pa oken niti formalno ne po- mivaš na črno. Pravnik Rajko Pirnat meni, da je v zakonu ključna beseda odplačno. Kar pomeni, da vsa brezplačna prijatelj- ska pomoč ne šteje med delo na črno, če pa ti nekdo za delo obljubi povrat- no pomoč ali drugo storitev, bi to že lahko štelo med delo na črno. Pirnat dodaja, da bi bilo smiselno besedo odplačno bolje definirati, saj se ob sla- bem razumevanju zakona zdi, da gre za slabo pripravljen zakon. "Za spremembo na bolje med ljudmi ni nobene volje" Šolsko ministrstvo jeseni zapušča državna sekretarka Alenka Kovšca, vse glasnejša ugibanja o združitvi obeh ministrstev s področja izobraževanja FRANJA ŽIŠT Državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport Alenka Kovšca jese- ni, natančneje prvega oktobra, zapuš- ča svoje delovno mesto. Prijavila se je na razpis za direktorsko mesto Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, svet zavoda jo je potrdil brez glasu proti, o njenem imenovanju pa bo jutri odlo- čala vlada. "Res je, da sem se prijavila na raz- pis, vendar postopek še ni končan," nam je ob preverjanju informacije po- jasnila Kovšca. Odločitev o odhodu je zorela že kar nekaj časa, ob objavljenem razpisu za delovno mesto direktorja zavoda pa se je državna sekretarka odločila in kandidirala. "Brez dvoma gre za nov izziv," pojasnjuje in dodaja, da se veseli dela z mladimi, kjer bo veliko prostora za kreativnost. S podobnimi stvarmi se je v preteklosti že ukvarja- la, zato ji je delo poznano. Sogovorni- ca pa ne skriva, da je njeno odločitev spodbudil tudi odnos ljudi do politi- ke. "Za mano je zelo težko obdobje. Najtežje mi je, da ti, kadarkoli se po- javiš v javnosti, takoj vzamejo kredi- bilnost," razlaga in dodaja, da vseh zastavljenih projektov in ciljev ni mogla izpeljati. "Kljub temu, da delamo pošteno in odgovorno, ne moremo prepriča- ti javnosti, da delamo za dobro ljudi. Ravno to je zame najbolj stresno," pravi in dodaja, da moraš imeti res debelo kožo, ki pa je sama nima do- volj. In kateri projekti, v katere je vložila "toliko energije", niso padli na plodna tla? "Pri vrtcih smo žele- li prenesti plače na državo, sprejeti zakon o otrocih s posebnimi potre- bami, zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja, vendar so nas pozvali, naj zakone umaknemo, ker še ni kon- čana bela knjiga," našteje nekaj prime- rov Kovšca. "Če smo v krizi, še ne pomeni, da ne moremo nekaterih življenjskih stvari spremeniti na bolje. A za to ni nobene volje," obžaluje sekretarka, ki upa, da bo vsaj na prihajajočem refe- rendumu pri kom "prevladala zdrava pamet". Meni še, da več kot je s svojim delom prispevala doslej, ne more do- dati, zato bo svojo energijo namenja- la mladim. Ni pa še znano, kdo jo bo na minis- trstvu nadomestil. Ob napovedanem odhodu ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Go- lobiča dan pred prihajajočim refe- rendumom so vse glasnejša ugibanja o tem, ali bo vlada obe ministrstvi s področja izobraževanja po Golobiče- Alenka Kovšca, državna sekretarka, se bo posvetila delu z mladimi. (Janko Rath) vem odstopu združila. "Sliši se logič- no. Predsednik vlade bo imel idealno možnost, da zmanjša število ministr- stev," pravi Kovšca, ki se strinja, da je ministrstev preveč. Po odstopu Duše Trobec Bučan je podobno usodo do- živela služba vlade za lokalno samo- upravo in regionalno politiko, ki jo sedaj vodi minister za Slovence v za- mejstvu in po svetu Boštjan Žekš.