URN_NBN_SI_DOC-R03AG42F

sreda, 1. junija 2011 v ZARISCU dnevna@vecer.com 5 Ni razlogov za paniko, previdnost pa ni odveč Umivanje rok je zlato pra- vilo pri preprečevanju širje- nja vseh nalezljivih bolezni MATEJA GROŠELJ Domnevno spornih kumar, okuženih z enterohemoragično bakterijo Esche- richia coli oziroma Ehec, ki razsaja po Evropi, tudi po včerajšnjem zago- tovilu ministrstva za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano na slovenskem tržišču ni. Inštitut za varovanje zdrav- ja (IVZ) kljub vsemu priporoča previd- nostne ukrepe. Pri bolnikih v tujini opravljene epidemiološke raziskave so potrdile, da krvavo drisko pri bol- nikih in hemolitično urenemični sin- drom (HUS) povzroča bakterija Ehec serološke skupine 0104 iz skupine pato- genih sevov Ehec, ki proizvajajo tako imenovane Šiga toksine. "Gre za redko serološko skupino, ki je v Sloveniji še nismo zaznali," pojasnjuje epidemio- loginja Eva Grilc iz IVZ. Obstaja okoli 250 različnih sevov Ehec seroskupine 0, ki proizvajajo Šiga toksine, okoli sto izmed njih jih lahko povzroči obole- nje, celo hude črevesne in sistemske bolezni pri ljudeh. "Prenos okužbe je možen z oku- ženo hrano in vodo, s stikom z žival- mi, možen je tudi neposreden prenos z dotikom človek-človek v družinah, vrtcih, v domovih za ostarele. Kot sum- ljivo živilo v izbruhih so pogosti suro- vo nepasterizirano mleko in sir, goveje meso, različne vrste sveže zelenjave, na primer ohrovt, špinača, solata, ne- pasterizirani sadni sokovi, jabolčnik na primer. Nedavni izbruh v Kanadi in ZDA je bil povezan z orehi," spom- ni Grilčeva. Sicer zdravi nosilci za človeka pa patogene bakterije so različne vrste ži- vali, predvsem govedo in drugi prežve- kovalci. "Infektivna doba je zelo nizka, sto do dvesto klic, inkubacijska doba je tri do osem dni. Značilna klinična slika pri obolenju je akutni gastroente- ritis, ki ga pogosto spremlja zmerno po- višana telesna temperatura in včasih bruhanje. V večini primerov je driska O d kod izvirajo domnevno sporne kumare, še ni čisto jasno. (Reuters) Španija bo zahtevala odškodnino Španija bo na ravni EU zahtevala odškodnine za vse evropske kmete, ki so utrpeli izgube zaradi širjenja bakterije Ehec, je na zasedanju kmetijskih mi- nistrov EU na Madžarskem napovedala španska ministrica Rosa Aguilar. Kot je poudarila, je treba krivca iskati v Nemčiji, ne Španiji. Bakterija Ehec se po dosedanjih ugotovitvah prenaša z okuženimi kumarami iz južne Španije, za- radi česar so španski kmetje po besedah Aguilarove ob 200 milijonov evrov tedensko. Nevarna bakterija je medtem terjala prvo smrtno žrtev zunaj Nem- čije. (sta) blaga in mine sama od sebe, pri večini v petih do sedmih dneh," osnovne po- datke navaja strokovnjakinja. Zapleti so navadno pogostejši pri otrocih, pri njih in pa ostarelih, kar potrjujeta zad- nji žrtvi v Nemčiji, ženski star 91 in 87 let, pa je tveganje za smrt večje tudi za- radi dehidracije. "V Sloveniji stanje pozorno sprem- ljamo. Potnikom, ki potujejo na priza- deta območja, posebnih ukrepov ne svetujemo, upoštevajo pa naj navodila in priporočila tamkajšnjih zdravstve- nih oblasti. Te odsvetujejo uživanje surovega paradižnika, kumar in zele- ne solate, priporočajo pa osebno higie- no," predvsem na umivanje rok tudi v domačem in delovnem okolju še zlasti opozarja Grilčeva. Ta nadvse enostav- ni ukrep je namreč zelo pomemben pri preprečevanju širjenja vseh nalez- ljivih bolezni. Razkuževanje rok v ku- hinji ni potrebno, če pri pripravi živil uporabljamo rokavice, pa naj bo nji- hova uporaba enkratna. "Uporaba ro- kavic ne nadomesti umivanja rok," opozarja stroka. Mikroorganizmi se lahko z živil na živila prenašajo navzkrižno, na kar naj bi bili pozorni pri nakupu, shranjeva- nju in pri čiščenju in pripravi jedi pa tudi pri uporabi pribora in posode. V sedanjih razmerah je priporočljivo sveže sadje in zelenjavo dobro umiti pod tekočo vodo, ga po potrebi debe- lo olupiti in po možnosti toplotno obdelati, priporočljiva je uporaba kisa kot naravnega razkužila. V primeru pojava krvave driske, vseh trebušnih težav v tem času ne povzroča bakterija Ehec, je nujen obisk zdravnika, zlasti, pravi Grilčeva, če se je tak bolnik pred kratkim vrnil z ogroženega območja. "Zdravnik bo okužbo z bakterijo Ehec potrdil ali ovrgel ter spremljal bolniko- vo zdravstveno stanje zaradi možnega razvoja HUS," zaključuje epidemiologi- nja IVZ. Godnič namenil rov sv. Barbare Titovim nasprotnikom "Teh osem procentov, ki Josipa Broza Tita ne ocenjujejo kot pozitivno oseb- nost, bi pospravil v rov sv. Barbare, saj je tam spet prostor," je v ponedeljek v oddaji Dobro jutro na TV Slovenija ob hihitanju voditeljskega para dejal igra- lec Ivo Godnič, ki dvajset let imitira lik in delo bivšega jugoslovanskega predsednika. Na Godničev nastop na nacionalni televiziji se je odzvala izven- parlamentarna stranka Nova Sloveni- ja (NSi), natančneje njen podmladek. "Godnič je s svojim nastopom prizadel, užalil in ustrahoval ljudi. Prizadeto je tudi njihovo dostojanstvo. Prav tako so prizadeti vsi tisti, ki so pod povelji Jo- sipa Broza Tita na kakršen koli način trpeli, bodisi so bili zaprti, mučeni ali pa so v povojnih morijah izgubili svoje najbližje," je na včerajšnji tiskovni kon- ferenci povedal Jernej Vrtovec. "Gre v svojem bistvu za ciničen, celo lahkotni poziv k pobojem dru- gače mislečih, ki si ga nihče ne more privoščiti," je nadaljeval Vrtovec, ob tem pa napovedal, da "takšna podla izjava, ki je bila neposredna grožnja po človeškem življenju, terja tudi ka- zensko odgovornost". Vrtovec je tako napovedal vložitev kazenske ovadbe zoper Iva Godniča zaradi nestrpnega in sovražnega govora. Izmed državnih institucij se je prva odzvala varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, ki ocenjuje, da je Godniče- va izjava nepremišljena in skrajno ne- primerna, vsebuje pa tudi elemente javnega spodbujanja sovraštva in nestr- pnosti. Premier Borut Pahor, ki izjave sicer ni slišal, je včeraj dejal, da zavrača vsako izjavo, ki bi jo bilo mogoče razu- meti kot nepietetno. "Če si satirik, se ti nekdo smeji na široko, nekdo kislo, nekdo joka, nekdo je prizadet. Temu se reče sarkazem," na obtožbe podmlad- ka NSi odgovarja Godnič in dodaja, da z izjavo ni nameraval nikogar užaliti. (ue) Ivo Godnič (Robert Balen) ODMEV BRANKO žUNEC Nekaj več prožnosti in prilagodljivosti bi pričakovali od prekaljenega stečajnega upravitelja Branka Dordeviča pri odločitvi o tem, ali bo potencialnemu kupcu premoženja nekoč našega največjega modnega oblačilnega podjetja v stečaju omogočil tako imenovani skrbni pregled poslovanja delujočega dela njegovega zdravega jedra, to je družbe Mura in partnerji. Bo nekaj več prožnosti in prilagodljivosti v tem pogledu pokazal stečajni senat okrožnega sodišča v Murski Soboti, na katerega je potencial- ni kupec, družba AHA Moda iz Skupine podjetij AHA, prav tako kot na Dordeviča, naslovil predlog, naj se mu tak pregled omogoči, saj ne želi kupovati mačka v žaklju, in naj se zato naslednja javna dražba preloži? Ali bosta morda oba za vsako ceno vztrajala pri enem od ključnih dražbenih pogojev, da se premoženje proda po načelu videno-kupljeno? Kaj zavlačevanje z nakupom oziroma prodajo pomeni za prihodnost družbe Mura in partnerji z okrog 1400 zaposlenimi, ki je - kot kažejo podatki, objavljeni na Ajpesu - lani poslovala z dobičkom? Kakšna so tukaj možna ozadja? V prvi vrsti je tak dosedanji poslovni izid družbe Mura in partnerji voda na mlin Mojci Lukančič in njenemu možu, angleškemu finančnemu strokovnjaku Nigelu Petru Buxtonu, ki se predstavljata kot zelo resna in ne zgolj špekulativna kupca, ki imata tudi - vsaj po razpoložlji- vih in nam dosegljivih informacijah - dokazila, da sta na področju podjetništva in financ iz pravega testa - in kar najbrž tudi nekaj šteje, je, da jima je vlada za investicijsko naložbo z naslovom Projekt vzpostavitve sodobnih poslovnih procesov in revitalizacije blagovne znamke Mura, gotovo ne kar tako, namenila 5,8 milijona evrov. Povsem v medijski senci napetega pričakovanja, kaj se bo z Muro, v njej in okrog nje zgodilo v naslednjih dneh, pa poteka drugačna, veliko bolj žalostna in človeško ponižujoča zgodba, ki se je iz nekdanjih Murinih hčerinskih družb in njenega invalidskega podjetja preselila v sodne dvorane. Včeraj je bila spet ena od obravnav. V množični pravdi - tako obsežne in številčne pravde na tem sodišču še ni bilo - nekdanji muraši zahtevajo izplačilo odpravnin, plač in regresa za letni dopust, kar jim je stečajni upravitelj Dordevič iz, kot so prepričani, neupravičenih razlogov oporekal. Vsi smo ustvarjali Murino premoženje, je bilo slišati med včerajšnjo obravnavo, in pošteno bi bilo, da bi v stečajnem postopku temu primerno z njim ravnali. Glede na preteklo turbulentno dogajanje v podjetju nas pravzaprav noben scenarij, ki se bo odvil, ne bo presenetil. Pahor zaslužen za tretjo Ruplov knjigo Del občinstva na predstavitvi Ruplove knjige: Milan Kučan, Peter Jambrek, Janez Janša, Igor O m e r za in Tone Jerovšek (Tit Košir) Odkar je od konca leta 2008 Dimitrtij Rupel zaposlen kot uradnik na zunanjem ministrstvu, je napisal tri knjige: zadnjo, 560 strani obsegajočo z naslovom Slove- nija na svetovnem prizorišču, je včeraj v Ljubljani predstavil na tiskovni konfe- renci. Za najnovejše delo izpod Ruplovega peresa je vladalo veliko zanimanje, kar dokazuje hkratna udeležba nekdanjega predsednika Milana Kučana in prvaka opozicije Janeza Janše. Za nastanek knjige se je Rupel ironično zahvalil predsedni- ku vlade Borutu Pahorju, ki je bil "zaslužen" za njegov "marginalni status v siste- mu zunanjega ministrstva", ki mu je omogočil plodno pisateljsko ustvarjanje. Knjiga, ki želi odgovoriti na vprašanje, ali je slovenska diplomacija obstajala pred letom 1990, je izšla pari Slovenski matici, njen direktor Milček Komelj' pa je dejal, da jo je napisal "eden redkih intelektualcev v slovenski politiki". Rupel se je v knjigi posvetil Edvardu Kardelju, ki je bil jugoslovanski zunanji minister, obdobju nastajanja slovenske države, vstopu v evro-atlantske integracije, nega- tivno pa se je opredelil do arbitražnega sporazuma, predvsem zaradi Sloveniji škodljive hrvaške enostranske izjave. Po dolgih letih je Rupel včeraj zvečer go- stoval na Fakulteti za družbene vede, s katero je bil kot minister v konfliktu, s predavanjem z naslovom Začetki slovenske diplomacije: od Republiškega komi- teja do članstva v Organizaciji združenih narodov. (ue) Izdaja Časopisno-založniško podjetje VEČER Časnik, ki vas razume Svetozarevska 14, 2504 Maribor Prva številkaje izšla 9. maja 1945. Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče ISSN 0350-4972 Direktor: Uroš SKUHALA Odgovorni urednik: Tomaž RANC Predsednik nadzornega sveta: Dušan MOHORKO srečko KLApš: vodja deska Matija STEPIŠNIK: notranja politika sonja PLoj RATAJC: gospodarstvo Kornelija GOLOB s o K o L o v i č: Slovenija vojislav BERCKo: zunanja politika Aljoša PERšAK: mariborska kronika Petra viDALi: kultura Aljoša STOJIČ: šport Darko ŠTERBENK: črna kronika Katarina šULEK: reportaže Dejan PUšENjAK: V soboto sašo BizjAK: fotografija Aleš DRAGAR: likovni urednik Tajništvo uredništva telefon 02/23 53 200 telefaks 02/23 53 371 (364) desk@vecer.com DOPISNIŠTVA: Ljubljana, Cankarjeval, telefon 01/2415 600 Celje, Razlagova13 a, 03/425 36 48 (46) Ptuj, Osojnikova9, 02/749 21 71 (74) Murskasobota, Slovenska 25, 02/53 51 410 (412) Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, dopisništvo 02/875 05 24 (20) slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3, dopisništvo 02/84310 03 TRZENjE: oglasno trženje telefon 02/23 53 140, telefaks 02/23 53 370 oglasi@vecer.com Mali oglasi telefon 02/2353 331, 02/23 53 357 Naročniški oddelek telefon 02/23 53 321 (355), telefaks 02/23 53 365 narocnina@vecer.com PREDSTAVNIŠTVA Ljubljana, Cankarjeva1, oglasno trženje 01/2415 618 (619) naročnina, mali oglasi 01/2415 600 Celje, Razlagova13 a, naročnina, mali oglasi 03/425 36 30 Ptuj, Osojnikova 9, naročnina, mali oglasi 02/7492 170 Murskasobota, Slovenska 25, naročnina, mali oglasi 02/535 14 14 Tiskano 38.500 izvodov. Cenaizvcdaoci ponedeljka do petka je1,20 EUR, v soboto1,30 EUR. Mesečna naročnina za maj 2011 znaša28,88 EUR, za upokojence inštudente 25,84 EUR. Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po ceniku Pošte Slovenije. Pisneodpovedi naročnin upoštevamo konec meseca. Na podlagi zakonao davku nadodano vrednost (Ur. list RS, št.134/03) inpravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS,št.17/04) sodi časopis med proizvode, za katere seobračunava davek nadodano vrednost po stopnji 8,5%. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa. Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.