URN_NBN_SI_DOC-R03AG42F

sreda, 1. junija 2011 EVROPA, SVET zunanja@vecer.com | 7 "Zmage nismo zadeli na loteriji" O prihodnosti EU in stanju madžarske demokracije smo se pogovarjali s predsednikom madžarskega parlamenta in enim od ustanoviteljev vladajoče stranke Fidesz Laszlom Koverjem. "V EU se vsak bojuje za uveljavljanje svojih interesov," nam je dejal med drugim. ne bo mogoče izogniti. Alternative EU pa tako ali tako ni." UROS ESIH SAMO TRTNIK Madžarska zaključuje predsedova- nje EU, predsedovanje pa je začela ravno v času finančne krize i-n teža- vah v evro območju, kjer pa ni člani- ca. Je bi-lo zaradi- tega predsedovanje težje? "Zaradi krize je vse postalo težje. Tako se nam je število problemov, ki bi jih morali rešiti v polletnem predsedova- nju, kar nakopičilo. Kljub temu mesec dni pred zaključkom predsedovanja ocenjujem, da je bilo dokaj uspešno. Uspešne so bile predvsem naše pobu- de glede skupne evropske gospodarske politike. No, to ni samo naša zasluga, je pa bilo v to vloženega veliko naše- ga dela. Članice, ki so začutile težave, so strnile vrste in skupaj smo dosegli želeni cilj." Madžarska bi- bi-la skoraj postala čla- ni-ca evro območja skupaj s Slovenijo. Ali- danes, ko celotno evro območje rešuje težave Grči-je, Irske i-n Portu- galske, to nečlanstvo čuti-te kot olaj- šanje? "Vse ima svoje prednosti in slabosti. Mislim, da težave niso povezane s član- stvom v evro območju, ampak s tem, kakšno gospodarsko in proračunsko politiko vodijo posamezne države čla- nice. Tako imenovana demokratična politika je postala nedisciplinirana, ne- odgovorna in ni računala na dolgoroč- ne posledice, ampak je skušala ustreči aktualnim pričakovanjem. Ravno to je največja težava demokracije, politi- ki bi morali včasih znati reči ne, in to kljub tveganju, da izgubijo naslednje volitve. Vi imate zdaj pred seboj vrsto novih referendumov in veste, kako te zadeve funkcionirajo." Nekaj iluzij seje izgubilo EU se je znašla v kri-zi-. V težavah je evro, ni občutka solidarnosti-... Kako Madžari- gledajo na prihodnost EU? Je članstvoi-zpolni-lonji-hova pri-čakova- nja? "Nekaj iluzij se je izgubilo, a vseeno ljudje EU ne vidijo kot sovražnice. Kot politik in državnik pa menim, da smo za neizpolnjena pričakovanja lahko krivi samo sami. EU je neke vrste bo- jišče, na katerem se vsak bojuje za uveljavljanje svojih interesov. To pa po- meni, da je vsaka država uspešna toli- ko, kolikor ji bo uspelo uveljaviti svoje interese. Glede prihodnosti EU pa sem optimist. Menim sicer, da je EU polna iracionalnih argumentov, da je delo preveč zbirokratizirano in da spreje- ma nekatera neživljenjska pravila ter ne prisluhne osnovnim življenjskim potrebam posameznikov. Optimist pa sem zato, ker gredo tendence v smer, ko takšna vprašanja dobivajo vedno večji poudarek in vse večjo pozornost. Predvsem ob širitvi unije proti zahod- nemu Balkanu se takšnim vprašanjem Vaša stranka Fidesz ima v parlamen- tu dvotretjinsko večino. Ali je zato vodenje parlamenta lažje? Za primer- javo, vaš slovenski kolega Pavel Gan- tar mora obvladovati tri koalicijske stranke. "Tudi naša vlada je sestavljena iz dveh strank, Fidesza in Krščanske demo- kratske stranke, a med nami večjih razhajanj ni. Meni je zato sicer lažje, a težave nastajajo drugje. V takšni si- tuaciji opozicija namesto ustaljenih metod poseganja v sprejemanje odlo- čitev parlamenta uporablja neobičajna sredstva z željo, da bi pritegnila pozor- nost." Kakšne metode i-mate v mi-sli-h? "Zapustili so razpravo o spremembi ustave, poslanci ene od strank provo- cirajo celoten parlament in tudi mene osebno. Eden od poslancev je imel na tiskovni konferenci v prostorih parla- menta v rokah celo samurajski meč. Na razpravo prinašajo tudi različne transparente in celo organizirajo ne- kakšne performanse. Mi 20 let takšnih nastopov nismo bili vajeni in sam se jih tudi ne bi rad navadil. To je način, ki krši dostojnost parlamenta." "Razprodali smo državo" O stanju demokraci-je na Madžarskem govorita novi- medi-jski- zakon, ki- je bi-l deležen števi-lni-h kri-ti-k, i-n nova ustava, za katero nekateri- kritiki- me- nijo, da sodi- bolj v 19. stoletje kot v 21. V kakšni- kondi-ci-ji- je madžarska demokraci-ja 20 let po padcu ber-li-n- skega zi-du? "V bistvu je naša demokracija enako močna kot vse evropske demokraci- je. Stranka Fidesz svoje dvotretjinske zmage ni dobila na loteriji! Naša zmaga izhaja iz razočaranosti in besa, ki ga je povzročila prejšnja vlada. Država je v času vladavine socialistične in liberal- ne vlade, ki je trajala dva mandata, obu- božala, ljudje so postajali vse revnejši, demokratične institucije pa so izgub- ljale pomen. Policijo so uporabljali na nedemokratičen način, poneverjali so tudi podatke o gospodarskih kazalcih. Če pogledam nazaj, je prejšnja vlada krizo v državi ustvarila dve leti pred svetovno krizo. Potem pa so ljudje, ki so sicer levo usmerjeni, kot alternativ- no posegli po Fideszu. Z dosežki de- mokracije so nezadovoljni predvsem mladi, ki nimajo razvojne perspektive, ne vidijo svoje prihodnosti in ne vidijo družbenoekonomskih temeljev, na ka- terih bi lahko gradili svojo prihodnost. Naš namen ni oslabiti demokracijo, ampak jo okrepiti, da bi ohranila svojo verodostojnost tudi pri mladih. Kar pa zadeva pripombe, da ustava sodi bolj v 19. stoletje kot v 21., mislim, da je treba prepustiti Madžarom, naj se sami odlo- čijo, kakšno 21. stoletje si želijo. Če po- r "Madžari naj se sami odločijo, kakšno 21. stoletje si želijo," pravi predsednik madžarskega parlamenta Laszlo Kover. (Robert Balen) gledamo Madžare in jih primerjamo s sosednjimi narodi, lahko ugotovimo, da je pri nas nacionalna ali človeška sa- mozavest na veliko nižji ravni, kot bi to bilo zdravo." Nezadovoljstvo, posebno mladi-h, z demokraci-jo je fenomen, s katerim se soočajo vse postsoci-ali-stične druž- be. Je za to kriva gospodarska kr-i-za ali- kr-i-za poli-ti-ke? "Gospodarska kriza se ne da ločiti od politične. Tudi v Sloveniji ugotavljate, kljub dokaj uravnovešenemu razvoju, padec zaupanja v demokracijo, enako velja za druge postsocialistične države. Prišlo je do krize celotnega svetovnega sistema. Če se ne bomo soočili s tem, kar je ta kriza prinesla, bodo posledi- ce še hujše. Politične elite po Evropi pa niso enako uspešne pri spopadanju s krizo. Zelo uspešna je elita v Nemčiji, iz naše regije pa na Poljskem. Na Mad- žarskem je stanje slabo zaradi ravnanj prejšnje vlade, zato leži na Fideszu ogromno breme. Zagotoviti moramo delovna mesta ljudem, zaradi moralne- ga sesutja naše policije pa je na nekate- rih področjih ohranjanje javnega reda in miru največji politični problem. Re- ševanje vseh problemov je treba pove- zati z moralo, da bodo ljudje resnično verjeli, da to počnemo v njihovem inte- resu." V naspr-otju s Slovenijo se je Madžar-- ska konec osemdeseti-h let odloči-la za bolj r-adikalno pr-i-vati-zaci-jo dr-už- benega pr-emoženja. Bi- se zdaj v času gospodar-ske kr-i-ze odloči-li- dr-uga- če, za bolj nadzor-ovan i-n postopen model pr-i-vati-zaci-je? "Razprodali smo državo! Fidesz takrat ni bil prisoten pri razprodaji države, in ko smo leta 1998 prišli v vlado, nam je komaj še kaj ostalo. Če pa bi lahko zače- li znova, bi poizkusili izpeljati depriva- tizacijo. Odločno bi nasprotovali temu, da naše strateške gospodarske panoge pridejo v tuje roke. V finančnem sek- torju bi morali imeti vsaj eno banko v domači lasti. Privatizacija na Madžar- skem je imela vsaj dve zelo hudi posle- dici. Prvi in največji problem je, da se ni oblikoval srednji sloj, ki je nosilni steber demokracije. Drugi pa, da je pri- vatizacija v veliko primerih pomenila samo nakup trga. Takoj ko so tujci ku- pili podjetja, so tovarne in proizvod- njo ukinili. Sedaj pa multinacionalna podjetja na trg dajejo blago nižje kvali- tete po višji ceni. Ves dobiček se tako pretaka iz države k lastnikom in se ne investira pri nas. V tem pogledu smo Vzhodno- in Srednjeevropejci drugora- zredni državljani EU." Ruska policija prijela osumljenca za umor Politkovske Skoraj pet let po umoru ruske novinarke Ane Poli-tkovske so ruske oblasti prijele domnevnega morilca. Osumljenca Rustama Mahmudova so ponoči aretirali na domu njego- vih staršev v Čečeniji, je povedal odvetnik njegove druži- ne Sajdahmet Ar-samer-zajev. Mahmudova so prepeljali na zaslišanje v Moskvo. Njegov odvetnik je napovedal, da bo obramba poskušala spodbijati ključen dokaz proti Mahmu- dovu - video posnetek, na katerem naj bi bil obraz osum- ljenca. Zaradi domnevne vpletenosti v umor Politkovske so ruske oblasti več let preiskovale Mahmudova brata Dža- brajla in Ibragima ter člana ruske kriminalne policije Ser- geja Hadikurbanova. Vse tri je sodišče zaradi pomanjkanja dokazov na sojenju leta 2009 oprostilo, a je vrhovno sodiš- če sodbo razveljavilo in odredilo novo preiskavo z istimi osumljenci. Na sprožilec naj bi bil pritisnil Rustam Mahmu- dov, ki je bil vse doslej na begu. Kdo je naročil umor novi- narke, preiskovalcem ni uspelo ugotoviti. Ana Politkovska, ki je ostro kritizirala tedanjega predsednika Vladi-miija Pu- ti-na in njegovo politiko v Čečeniji, je bila v mafijskem slogu naročenih umorov ustreljena leta 2006 na stopnišču bloka, v katerem je stanovala. (sta) Savdski šejki lahko računajo tudi na dobro izurjeno in opremljeno vojsko. (Reuters) Dolgi prsti Savdske Arabije Savdska dinastija ob vidni in nevidni podpori zahoda mešetari v arabskem svetu, da bi ustavila zamah revolucije in vzpostavila arabsko-sunitsko zvezo proti šiitskemu Iranu JOŽE PLEŠNAR V prizadevanjih, da bi zaustavila cuna- mi arabske pomladi, savdska dinastija nima na voljo samo močnih finančnih in diplomatskih vzvodov, temveč tudi vsestransko podporo edine svetovne velesile - ZDA. Medtem ko je ameriš- ki predsednik po začetnem oklevanju podprl demokratične proteste v arab- skem svetu ter na srečanju skupine G8 opozoril avtokratske arabske režime, naj ne računajo na investicije bogatih držav, njegova administracija pospeše- no Analizira 40 milijard vreden obo- rožitveni posel, ki bo Savdski Arabiji med drugim pomagal razviti nove elit- ne vojaške sile za zaščito naftnih vrel- cev in njenega jedrskega programa. Ob takšnem blagoslovu in trdnem "prijateljstvu" zahoda lahko Savdska Arabija brez težav kaže svoje mišice, da bi preprečila morebitno radikalno spremembo v širši arabski soseščini. Prejšnji teden je Egiptu namenila štiri milijarde dolarjev pomoči, da bi utrdi- la moč vladajočega vojaškega sveta, v Jemnu je uporabila ves svoj vpliv, da bi dosegla kompromis med tamkajšnjim diktatorjem Ali-jem Abdulahom Sale- hom in opozicijo, medtem ko je Jorda- nijo in Maroko povabila, da postaneta članici zveze monarhov Perzijskega za- liva, nekakšnega "kraljevskega kluba", ki naj bi prevzel vlogo varstva sunit- skih vladarjev pred šiitskim Iranom. Hkrati skuša saudski dvor prepričati tudi druge muslimanske države, med njimi Pakistan, Malezijo, Indonezijo in države srednje Azije, da bi oblikovale neformalno arabsko zvezo, naperjeno proti Iranu. Savdski piarovski princi poudarja- jo relativno stabilnost, h kateri naj bi v arabskem svetu prispevale monarhije v soočenju z "nezanesljivimi" politični- mi in socialnimi spremembami, ki jih prinaša veter arabske pomladi. Savd- ski vladarji se preprosto bojijo revolu- cije, ki bi lahko spremenila ustaljene razmere tudi drugod v njihovi sosešči- ni. Res pa je, da nimajo enotnega sta- lišča do arabskih vstaj. V Bahrajnu so posredovali z vojsko, da bi prepreči- li upor večinske šiitske skupnosti in nastanek režima, ki bi bil naklonjen Iranu, ter za "stabilizacijo" Bahrajna in sosednjega Omana namenili 20 mi- lijard dolarjev. In če so v Jemnu pod- prli opozicijo v zahtevi po odhodu predsednika Saleha, so temu diktator- ju hkrati priskočili na pomoč s pošilj- kami goriva. V Siriji so najprej podprli predsednika Bašar-ja al Asada, nato pa umolknili, kajti čeprav ga zaradi nje- govih tesnih vezi z Iranom ne marajo, se bojijo, da bi njegov propad sprožil sektaško nasilje in spravil na oblast režim, ki bi utegnil biti še bolj nepred- vidljiv. Glede Libije so podprli zahtevo Arabske lige po mednarodnem posre- dovanju, vendar so prepustili svojima sosedama Katarju in Združenim arab- skim emiratom, da sta se pridružila vojaški koaliciji, ki podpira uporni- ke. Javna tajna je, da je savdski denar našel pot do ekstremističnih skupin, ki ovirajo demokratične spremem- be. "Vračamo se v 50. in zgodnja 60. leta prejšnjega stoletja, ko so Savdijci vodili opozicijo proti takratnim revo- lucijam v arabskem svetu," meni po- litični aktivist iz Riada Mohamed al Kahtani-. Gadafi noče odstopiti Razgovori med južnoafriškim predsednikom Jacobom Zumo in libijskim vodite- ljem Moamer-jem Gadafijem so se v Tripoliju končali brez napredka pri prizade- vanjih za ustavitev spopadov v Libiji. Zuma je dejal, da bi Gadafi sicer pristal na premirje, vendar ni pripravljen odstopiti, kar zahtevajo Nato in libijski uporniki. Pretekli mesec sta sprti strani zavrnili ponudbo za sklenitev premirja, ki jima jo je v imenu Afriške unije posredoval prav Zuma. Glasnik libijskih upornikov je zavrnil pozive k premirju in obljubil, da bodo nadaljevali s svojo ofenzivo. Ita- lijanski zunanji minister Fr-anco Fr-atti-ni pa je včeraj obiskal Bengazi, ki je pod nadzorom upornikov, in se srečal s predstavniki libijske opozicije, združene v Libijski prehodni narodni svet. Za obisk se je odločil dan po tem, ko je osem viš- jih libijskih vojaških funkcionarjev v Rimu sporočilo, da so zapustili Gadafijeve sile. Ker libijski voditelj ostaja neomajen, ni videti, da se bodo razmere kmalu spremenile. Zveza Nato bo po vsej verjetnosti okrepila svoje posredovanje, zato se Tripoli že pripravlja na ponovne letalske napade. (Reuters) Turški general v zapor zaradi zarote Turškega generala Bi-lgi-na Balanli-ja so v ponedeljek zaprli, ker mu bodo začeli kmalu soditi zaradi obtožb, da je leta 2003 koval zaroto za strmoglavljenje vlade premiera Recepa Tayyipa Er-dogana. Gre za ukrep, ki utegne dva tedna pred par- lamentarnimi volitvami napetosti v državi še okrepiti. General Bilgin Balanli, poveljnik turških vojaških akademij, je najvišji vojaški funkcionar med skoraj dvestotimi aktivnimi in upokojenimi vojaškimi časniki, ki jim očitajo vplete- nost v domnevno zaroto zoper vlado, poimenovano operacija Kovaško kladivo. Ta primer je v predvolilnem obdobju močno poslabšal odnose med turško seku- larno vojsko in vladajočo proislamsko stranko AK. Sodišče v Istanbulu je odredi- lo, da mora biti general Balanli v času sojenja zaprt. To naj bi bil zahteval tožilec, ki ga je v ponedeljek zasliševal tri ure. V petek bodo po zasegu dokumentov v hiši upokojenega polkovnika zaslišali še pet aktivnih generalov, dva polkovni- ka in enega admirala. Erdogan, čigar vladajoča stranka AK naj bi že tretjič zapo- redoma dobila volitve, priprtja generala ni hotel komentirati. (Reuters)