URN_NBN_SI_DOC-R03AG42F

8 pogledi@vecer.com POGLEDI sreda, 1. junija 2011 TOM LOZAR PROFESOR IZ MONTREALA Vam povem nekaj žalostnega o naših volitvah in socialistih? Kandidiralo je pet strank. Na desni le konzervativci. Na levi pa liberalci in socialisti in separatisti in zeleni. Nekoč se je naši desnici reklo Napredni konzervativci. Seveda je ta "napredni" motil norce, ki so se odcepili v Stranko reforme, ki pa še ni bila dovolj nora in zato so se spet eni odcepili v Kanadsko zvezo. Ali so se pa najprej odcepili kanadsko zvezani in šele potem reformci. Pri norcih se nikoli ne ve. So pa norci bili tu-di kampeljci in so se spet zdru-žili in postali kar konzervativci. Levica je bila pa prezabita, pardon, prenačel- na, da bi se zdru-žila. Ne vem, če inteligenten človek, dragi bralec, lahko dou-me naš volilni sistem. Na kratko: če glasu-je v becirku- Bu-tale 20 tisoč lju-di za socialiste, 20 tisoč za liberalce, 20 tisoč in en človek pa za konzervativ- ce, zmagajo konzervativci in se tistih 4 0 tisoč proti ne šteje nikjer. Nikjer! To pot so konzervativci v Velebu-ta- lah dobili 166 sedežev za 39 odstot- kov vseh glasov. Celotna opozicija jih ima vsega sku-paj 142 za 61 odstotkov glasov. Ker so pa socialisti dosegli zase zgodovinsko najboljši rezu-ltat - 30 odstotkov glasov in 103 sedeže - se debaklu- reče zmaga. Zmaga! Torej, ta demokracija je larifari. In to so to pot Qu-ebečani glasno povedali. Qu-ebeško stanje v prejšnjem zveznem parlamentu- je bilo sledeče: separatisti 49 sedežev, liberalci 14, konzervativci 10, socialisti 1. Da bi socialisti obdržali ta u-bogi sedež, se ni trudil samo poslanec sam, ampak se je trudila tudi čreda kandidatov iz drugih volilnih enot, v katerih itak ni- so imeli nobene, prav zares nobene šanse. Ampak Bog je burkež. Drugega maja, škoda, da ni bilo prvega, so socialisti v Quebecu res obdržali Outremont in si prilastili še 58 (oseminpetdeset!!!) sedežev. Separatisti imajo še štiri od prejšnjih 49. Otroci to interpretirajo kot poraz separatistov in kot zmago socialistov. Mi, redki odrasli, ne. Ta Quebec glasuje popolnoma drugače od ostala Kanada in temu naj se reče poraz separatizma? Ne, to je de facto odcepitev. Da boste bolje razumeli, kaj rezultat pomeni, vam predstavim nekaj quebeških socialističnih poslancev. Na primer: štirje, komaj dvajset let stari, še študirajo za "bachelor diplome" na u-niverzi McGill. Pardon, eden je pravkar diplomiral. Čestitam! Devetnajstletni štu-dent z neke dru-ge u-niverze si je bil ravnokar priskrbel poletno slu-žbo na golf igrišču-, zdaj mora pa revež v parlament. Velika večina zmagovalcev ni med kampa- njo niti prsta dvignila, a eden teh tipov je premagal zu-nanjega ministra, dru-gi pa šefa separatistov. Nova poslanka za Berthier-Maskinon- ge je bila med kampanjo na počitni- cah v Las Vegasu- in praktično ne govori francosko. Skratka, biti pogrešan, neznan, nem in odsoten - to je bila prednost. Volivci so že povedali, kaj mislijo o naši demokra- ciji. Rezu-ltat je bil en velik "Pojdite vi vsi nekam ..." Žal, le v Qu-ebecu-. Gesta sijajna, stvarnost manj. Socialisti gredo v boj s čredo smrkavcev. Sem bil predolgo profesor, da bi idealiziral mladino. A noben cesar si neu-pareči, da je ta mladež naga. Je povedala ena od u-niverzitetnih, da ne gre prvič v parlament, ga je že pred leti obiskala - in ji je bil sila všeč. Francoski socialisti so pa prvaka zgu-bili. Bomo še videli, kaj in kako, ampak tu-di moja mama je sobe Sem bil predolgo profesor, da bi idealiziral mladino pospravljala, pa ne doma, zato bom vseeno zapisal nekaj besedic. DSK se mi smili. Greš v New York in bi lahko stanoval v hotelu- Beacon, pa se inštaliraš v francoskem Sofitelu- v okolici u-sranega Times Squ-ara, pa še silvestrovo ni. DSK očitno ne bere Večera, ne u-pošteva mojih priporočil. Seveda ni bil tako neu-men, da bi plačal 3000 dolarjev za noč, za en Sofitel, tako, kot se je poročalo. Baje je plačal 500 pa še nekaj. Dvakrat toliko kot jaz in J. zadnjič, in jaz sem se, vsaj kot poroča J., ves čas zelo olikano obnašal. (Kako? Preveč olikano? Ja, tega pa nisi prej rekla. Ti ku-pim dru-gič u-niformo, črna svila spodaj, beli firtah zgoraj, in grem pod tu-š.) Vseeno, DSK je plačal dvakrat toliko kot midva. Danes, potem ko sem bral Bernarda Henrija Levyja (BHL) v Le Pointu-, šele razu-mem zakaj. BHL, filozof - philosophe pomeni važič -, tam razloži, da ne razu-me, kako je čistilka sama vstopila v bou-doir (moja francoščina je, žal, na nivoju- (Reuters) moje slovenščine) njegovega prijatelja DSK-ja, ker je pač splošno znano, da sobarice v New Yorku- vstopijo le v "brigadah"- kako lepa leva beseda! - najmanj dveh oseb. Točno, midva sva bila v hotelu-, ki naju- je le pol toliko stal, zato sva imela le eno sobarico, ki je sama vstopila, brigade pa nikjer, pa še po slovaško sva se sporazu-mela. Hvala, BHL, za pojasnilo. To, da ima BHL filozofsko razu-meva- nje za eksotičen seks, ne preseneča. Njegova hčerka je bila poročena s sinom njegovega najboljšega prijatelja. Metresa tega prijatelja - metresa pomeni važička - pa je bila Carla Bru-ni, ki je sila lep fant. In je ta Carla Bru-ni tega očeta pu-stila in zapeljala sina, ja, točno, tistega z Levy- jevo hčerko poročenega. Oglejte si roman Rien de grave. In zdaj je Karlica žena Sarkozyja. Ah, kako si želim takega rokokoja! Rokoko je francoska beseda, ki pomeni, da si filozof, fu-kaš pa kot rocker. Res, prav in dobro BOJAN RADEJ S L O V E N S KO D R U Š T VO EVALVATORJEV Na resnico, najimenitnejši pridelek znanosti, se danes zelo težko zanesemo, še posebno ob razreševa- nju- dru-žbenih nasprotij. Najprej so za to poskrbeli že znanstveniki sami s škandali, v katere so bili vpleteni, in so razgalili primere njihove pristran- skosti. Ena zadnjih odmevnejših je štu-dija o tem, ali lju-dje s svojim sedanjim načinom življenja povzroča- mo globalne podnebne spremembe. Prepletenost s politiko in z denarjem ter želja po slavi ali vsaj po točkova- nju- objav in citiranja dodajo še tri razloge, zaradi katerih moramo s pridelki znanosti ravnati v rokavi- cah, kot s kakšnim ku-žnim materia- lom. To so le površinski razlogi, ki sicer mečejo slabo lu-č na celotno podjetje iskanja resnice, ga pa kot takšnega ne razveljavijo. Primerov zlorabe znanosti za izkrivljanje resnice ni mogoče posplošiti. Obstajajo globlji razlogi, katerih razu-mevanje jemlje znanosti njen nekdanji nevtralni blišč in ji odrekajo u-sposobljenost za nedvou-mno odkrivanje resnice. Četu-di bi produ-kti znanosti nastajali v sterilnem znanstvenem stolpu-, se morajo kot znanstvena resnica potem odpraviti na potovanje v dru-žbo in na poti od znanstvenikov prek politikov do splošne javnosti izgu-bijo vso svojo sterilnost. Dokler je v rokah znanstvenika, je resnica enovita. Znanost predpisu-je postopek pretvarjanja u-temeljenih domnev v znanstvene u-gotovitve s pomočjo logičnega sklepanja ali s pomočjo potrditve domnev z rezu-ltati njihovega pazljivega eksperimentalnega preizku-šanja. Ko je neka znanstvena u-gotovitev pridobljena po predpisanem postopku-, je veljavna in velja za resnično, vse nasprotne trditve o isti stvari pa s tem postanejo dokazano neresnične. V rokah znanstvenika je torej resnica ena sama in enotna. Še posebno pri raziskovanju- dru-žbe- nih pojavov pa je znanje in njegove produ-kte vedno potrebno u-mestiti v kontekst prevladujočih razmerij moči, ki jim znanje slu-ži. Oblast, na primer parlamentarna politika, je razklana na dvoje, v binarno stru-ktu-ro ideološke levice in desnice. Temu- vzorcu- razklanosti potem sledi tu-di branje znanstvenih spoznanj - ne da bi jih ideologija prav sprevrača- la, zadošča že to, da konku-renčnim razlagam dru-žbenih zadev nameni selektivno pozornost. Posledica je, da je v kontekstu- moči resnica razklana na dvoje, na našo in na njihovo resnico, ki sta dru-ga do dru-ge sovražni. Razu-mevanje in način u-porabe znanstvenih dosežkov pa se še enkrat spremenita, ko u-gotovljeno vstopi v javno rabo, kot na primer pri obravnavi dru-žbenih dilem. Ko znanstveni argu-ment postane predmet javne razprave, se naenkrat pokaže, da o dru-žbeni dilemi lahko razpravljamo s stališča mnogih nasprotnih, a enako dobro u-temelje- nih in enako veljavnih argu-mentov. V javni razpravi ima vsaka resnica o dru-žbenih zadevah več plati in vsako plat lahko razložimo z nasprotnimi argu-menti. K problematiki varnosti cestnega prometa lahko enako u-temeljeno pristopimo s stališča represivne logike, gradnje avtocest, ku-ltu-re življenja ali patološke psihologije voznikov. V vsakem primeru- ima resnica plu-ralno podobo in tako je vsaka posamično le relativna, veljavna le v povezavi s potrebami položaja in vloge v dru-žbeni stru-ktu-ri njenih zagovorni- kov. Plu-ralna obravnava sicer v ničemer ne odpravi konflikta med resničnost- nimi trditvami, zagotovi le, da nobeno u-temeljevanje dru-žbenih zadev ni več izklju-čevalno, kar pomeni, da ni več dominantne verzije resnice, ki bi se sku-šala vsiliti kot edino veljavna. V javnem prostoru- se resnica lahko porodi le na nikogaršnji sredini, ki jo u-stvari neizklju-čevalno u-temeljevanje nasprotnih, vendar legitimnih in znanstveno u-temeljenih stališč. In prav zato, ker imamo opraviti z nikogaršnjo resnico, je ta zelo nestabilna, nenehno podvržena spodjedanju- svojih izklju-čevalnih sedimentov - in je kot takšna možna le kot delovna in začasna. Resnica o dru-žbenih pojavih je, skratka, raznovrstna: eni jo vidijo enovito, dru-gi le razklano na dvoje, tretji kot plu-ralno. Resnic o javnih zadevah je veliko in večinoma enako pravilnih, tako da na koncu- pri razreševanju- dru-žbenih dilem v resnici ne moremo več imeti edine opore. Tehnokratsko kibernetično u-pravljanje dru-žbe ni možno na demokratičen način, to pa ni nikakršna grožnja za prihodnje možnosti kohezivnega razreševanja dru-žbenih dilem, prej nasprotno, a to zahteva miselno spremembo v načinu- obravnave javnih zadev. Poznavanje resnice o dru-žbenih zadevah je zgolj prvi in še ne odločilni korak na tej poti. Za u-rejanje dru-žbenih zadev je pomemb- no troje. Najprej to, kaj je res, da se u-branimo zablod. Nato to, kar je prav oziroma v skladu- s predpisi, saj dru-žba obstaja s pogodbo med svojimi člani, kar določa njeno notranjo stvarnost. Nazadnje je za u-rejanje dru-žbenih zadev pomemb- no, kaj je dobro. Dobro je najvišji smisel življenja, vendar obstajajo različni pogledi na to, kaj to je, kot tu-di na u-streznost različnih možnih načinov njegovega u-resničevanja. Pomembno je u-poštevati, da nekaj, kar je splošno prepoznano kot resnično, ni nujno tu-di prav. Vzemi- mo primer, ko je eksistenčni minimu-m dohodka določen nad fizično preživetveno potrebnim. Poleg tega je resnic več, pravila pa so ena sama. In naprej: nekaj, kar je prav in resnično, ni nujno tu-di javno dobro, kot na primer, da je eksistenč- ni minimu-m dohodka določen pod mejo revščine, kar reprodu-cira bedno življenje. Pri obravnavi dru-žbenih zadev resnica in pravila podajo le okvir obravnave, ki ga pomensko napolni šele njihovo ovrednotenje s stališča plu-ralno porojenega razu-me- vanja javno dobrega. To je povsem nasprotna zahteva danes veljavni, da za svoje in za sku-pno dobro lahko počnemo, kar se nam zlju-bi, dokler ne škodimo nikomu-r dru-gemu-. Slovenska vlada je nedavno sprejela predpis, po katerem morajo ministr- stva pri pripravi predpisov med razpoložljivimi alternativami izbrati rešitev, ki ima najnižje negativne, ne najvišje pozitivne u-činke. Tako ni ču-dno, da sta v rokah oblasti resnica in pravica danes pogosto naravnana natančno proti temu-, kar v dru-žbi prepoznavamo kot dobro. Tako sicer slabše živimo, klju-b temu- pa imamo vsaj pravičniško oblast, ki nas nadvse pametno vodi.