URN_NBN_SI_DOC-R03AG42F

s t v o sreda, 1. junija 2011 GROZDENJE GOSPODARSKA RAST CENE K o n k u r e n č n o st na daljši rok V Mariboru so iskali priložnosti v Jadransko-donavski regiji V Sloveniji 2 - o d s t o t na rast B D P Izvoz večji za desetino, investicije se še zmanjšujejo Inflacija v maju 0 , 8 - o d s t o t na Najbolj se je dražila hrana, sadje celo za petino SBI TOP 0,46 % 776 774 772 770 768 766 764 762 760 773,92 771,99 768,45 75,90 27.05.1 30.05.1 1 31.05.1 1 VEČER TLSG 3,97 % 76,0 75,5 75,0 74,5 74,0 73,5 73,0 72,5 72,0 74,00 73,00 27.05.1 VEČER 30.05.1 31.05.1 GRVG 1,76 % 10,50 10,45 10,40 10,35 10,30 10,25 10,20 10,15 10,10 10,48 j — 10,38 10,20 27.05.1 30.05.1 31.05.1 VEČER 169,80 MELR -1,48 % 172 171 170 169 168 167 166 165 164 166,50 27.05.1 30.05.1 1 VEČER 31.05.1 Asko Gorenju oklestil dobiček Gorenje je bilo v prvem četrtletju najuspešnejše v Rusiji in Ukrajini. Dodana vrednost na zaposlenega višja za skoraj 13 odstotkov FRANC KRAMER Skupina Gorenje je v letošnjih prvih treh mesecih ustvarila dobrih 370 mi- lijonov evrov prihodkov od prodaje, to je 27,2 odstotka več kot lani, ko so ustvarili 291 milijonov evrov prihod- kov. S tem so dosegli skoraj 24 odstot- kov načrtovanih letnih prihodkov. Ob tem opozarjajo na močan vpliv vi- soke rasti cen surovin. "Cene surovin so ponovno na zgodovinsko visokih ravneh!" pravi predsednik uprave Go- renja Franjo Bobinac. V prvem četrtletju je Gorenje tudi ustvarilo skoraj 1,9 milijona čistega dobička. To je sicer trikrat več kot v enakem obdobju lani, bil bi še večji, če ga ne bi pokvarila švedska družba Asko, ki jo je Gorenje prevzelo lansko poletje. Brez upoštevanja Aska bi namreč dobiček skupine znašal 4,5 milijona evrov. V Gorenju pravijo, da je skupi- na Asko v prvem četrtletju poslovala pričakovano negativno zaradi zgodo- vinsko nizkega obsega prodaje in pro- izvodnje pa tudi zaradi aktivnosti ob njeni poslovni integraciji v Skupino Gorenje. V začetku drugega četrtlet- ja se pri proizvodnji že kažejo bistve- no boljši rezultati. Skupina Gorenje je dve tretjini prihodkov ustvarila v diviziji apara- tov za gospodinjstvo. Kljub skoraj enoodstotnemu padcu trga bele teh- nike (po številu prodanih aparatov) je Gorenje doseglo 3,2-odstotno koli- činsko rast, kar se seveda pozna pri Skupina Gorenje je dve tretjini prihodkov ustvarila v diviziji aparatov za gospodinjstvo. tržnih deležih. Prihodke od prodaje je povečalo z višjim obsegom prodaje in z izboljšano geografsko in produktno strukturo prodaje v Rusiji in Ukrajini, Nemčiji, Belgiji, Grčiji, na Slovaškem, Madžarskem in Bližnjem vzhodu. Na drugih trgih je bila rast prodaje enaka ali podobna doseženi v prvem četrtlet- ju preteklega leta. V primerjavi z enakim lanskim letom je Gorenje uspelo izboljšati učinkovitost stroškov dela za 12,8 odstotka, za kolikor se je povečala dodana vrednost na zaposlenega, če- prav so se stroški dela povečali za 21,6 odstotka. Dobičkonosnost poslovanja Gore- nja je bila v prvem četrtletju pod priti- skom zaradi visoke rasti cen surovin in materiala, ki predstavljajo sicer naj- Mehko odpuščanje V Skupini Gorenje je bilo konec marca zaposlenih 10.983 delavcev, kar pome- ni, da so bili 403 zaposleni več kot konec lanskega marca. Vendar tudi na to število vpliva vključitev švedske družbe Asko, ki so jo priključili sredi lanske- ga leta, in zaposluje 801 zaposlenega. Sicer je število zaposlenih za 398 manj- še. Kot pravijo, so večji del znižanja dosegli z dogovornim odpuščanjem in z naravno fluktuacijo zaposlenih. večji delež v strukturi proizvodnih stroškov aparatov za dom. Skupina je učinek dražjih surovin in materiala poskušala nevtralizirati s sprememba- mi v prodajni strukturi, z obvladova- njem vseh vrst stroškov in prenosom rasti vhodnih cen na izhodne prodaj- ne cene, vendar to ni bilo možno sto- riti v celoti oziroma na vseh trgih. Predsednik uprave Franjo Bobinac pravi, da so razmere na prodajnih trgih še vedno izredno nepredvidljive in pod vplivom visoke brezposelnosti ter proračunskih težav večine držav. Opozarja seveda tudi na rast cen. "V Gorenju se tem neugodnim trendom skušamo zoperstavljati z nenehnim inovativnim razvojem ter uvajanjem novih izdelkov in storitev na obstoje- če in nove trge." Delavska hranilnica uspešna tudi letos Do konca aprila v Delavski hranilnici povečali bilančno vsoto še za 10 odstotkov, dobiček je bil nekoliko pod načrti. Še letos predvidena širitev poslovne mreže v Zasavju, prihodnje leto p av Posavju in na Notranjskem Pri Delavski hranilnici so bili v do- govorih z največjimi lastniki Hranilni- ce Vipava o prevzemu te hranilnice, a jo kljub trikratniku knjigovodskega kapitala nazadnje naj ne bi želeli ku- piti. Zdi se, da bo vipavska hranilnica lastniško pristala v rokah DBS, Dežel- ne banke Slovenije. Bodo pa, tako Jože Stegne, pri Delavski hranilnici nadalje- vali postopno širitev poslovne mreže, ki trenutno obsega 14 podružnic s 17 poslovalnicami. Pred mesecem dni so se že preselili na novo lokacijo v Novem mestu, prostorsko razširili v Trbovljah, do konca leta načrtujejo odprtje poslovalnice še v Hrastniku, za prihodnje leto pa bi radi odprli še podružnico v Posavju in v Postojni. Zanimivo pa je, da je od konca lanske- ga leta med lastniki Delavske hranil- nice tudi kranjska Hranilnica Lon, ki je 2,38-odstotna lastnica DH, kar vod- stvo Delavske hranilnice ocenjuje kot pozitivno, novega delničarja pa obrav- nava kot vse ostale. Delničarji DH, vseh je 270, včerajš- nje skupščine pa se je udeležilo blizu DAMIJAN TOPLAK Predsednik uprave Delavske hranil- nice (DH) Jože Stegne je po včerajš- nji skupščini delničarjev posebej za Večer povedal, da je hranilnici tudi v letošnjih prvih štirih mesecih bilanč- na vsota (obseg poslovanja) porasla za približno 10 odstotkov, na okrog 280 milijonov evrov. Že v celotnem lanskem letu so v DH bilančno vsoto povečali za 12,5 odstotka. Številke o doseženem dobičku Stegne ni mogel razkriti, je pa dejal, da le-ta nekoliko zaostaja za načrti, predvsem zaradi slabitev na področju kreditiranja pre- bivalstva. Pred kratkim zaključeno do- kapitalizacijo v višini štirih milijonov evrov bo Delavska hranilnica v celoti uporabila za krepitev kapitalske ustre- znosti, ki se je po dokapitalizaciji z 8,6 izboljšala na 10,6 odstotka. Prvi mož DH pa v luči kapitalskih zahtev Banke Slovenije in vpeljevanja standardov Basel III., ki bodo začeli veljati leta 2015, ne izključuje nove dokapitaliza- cije morda še letos. V Delavski hranilnici, na posnetku njen sedež v Ljubljani, letos nadaljujejo z rastjo poslovanja. (Damijan Toplak) 90 odstotkov kapitala, so sprejeli vse predlagane sklepe. Tako bo med dru- gim od bilančnega dobička, ki je ob koncu lanskega leta znašal 847.765 evrov, za izplačilo dividend name- njenih 723.205 evrov ali pet evrov bruto na delnico. Predstavnik Hranil- nice Lon je menil, da dividende ne bi smele biti izplačane na nove delnice, a je bilo pojasnjeno, da igra pri tem glav- no vlogo, da so nove delnice vpisane v KDD, kar so bile, ter presečni datum za izplačilo dividend, ki je bil določen na včerajšnji dan. Delničarji so upravo tudi pooblastili, da lahko do 30. maja 2014 permanentno odkupuje do 10 odstotkov lastnih delnic (trenutno jih ima v lasti 1,44 odstotka) med 0,7 in 1,3-kratnikom knjigovodske vrednosti delnice. Za opravljeno delo v lanskem letu je bilo med sedem nadzornikov DH z včerajšnjim skupščinskim skle- pom razdeljenih 29.500 evrov bruto v denarnem izplačilu. 9