URN_NBN_SI_DOC-R08F0GSD

2 dnevna@vecer.com V ZARISCU sreda, 6. julija 2011 DANES Jure Stojan abodji spev Včeraj je imela prvi dan v novi službi. Christine Lagarde, prva dama IMF, Mednarodnega denarnega sklada, torej ustanove, ki rešuje države na robu finančne- ga propada. In kakšen dan je imela madame Lagarde, nekdanja ministrica Francije za finance, nekdanja šefica ameriške odvetniš- ke pisarne Baker & McKenzie in, da, svojčas tudi članica francoske državne reprezentance v sinhro- nem plavanju! Še dobro, kajti vrgli so jo v globoko vodo. Grčija je še vedno na robu bankrota. Vedno bliže je tudi potop še ene sredo- zemske države, le da se finančni trgi še niso odločili, ali bo to Španija ali Italija. Prvi dan v novi službi, in že neprijetni telefoni. Pogovori z nekdanjimi kolegi, evropskimi finančnimi ministri, ki imajo vsak svoj pogled na reševanje evra in še huje, vsak svoje politične računice. Z ministri, ki jim je morala še pred tedni obljubljati kdo ve kaj vse, da so jo podprli na njeni poti na čelo IMF. Pogovori z drugimi država- mi, ki sicer niso iz Evrope, a so tudi delničarke IMF. In ki jih zdaj skrbi, da se ustanova vse preveč ukvarja s staro celino in zanemar- ja druge dele sveta. Pa ki zahtevajo več vpliva na njene odločitve. Kajti leta 1944, ko je Mednarodni denarni sklad nastal, so bile karte gospodarske moči premešane drugače, kot so danes. Kitajski ni všeč, da ima pri odločitvah IMF le malo večjo težo kot Italija. Indiji ni všeč, da šteje manj kot Belgija ali Nizozemska. Braziliji pa ni pogodu, da je po vplivu manj vredna od Španije. Prav to je težava, ki so jo začeli reševati šele pod Lagardinim nesrečnim - ali sprevrženim, sodba še vedno visi v zraku - predhodnikom, Dominiquom Strauss-Kahnom. Sramežljivo in počasi. Pod Lagardovo jo bodo morali odločno in hitro, drugače IMF ne bo obstajala več. Zato je bila izvolitev Christine Lagarde zgodovinski mejnik. Toda zaradi nečesa drugega, kot je zmagoslavje ženske enakopravno- sti, čeprav je to nedvomno tudi bila. Njen mandat je namreč verjetno zadnji, ko IMF vodi Evropejec, kot je zahteval nenapisan dogovor iz druge svetovne vojne. Protikandidat Lagardove, Mehičan Agustin Carstens, je že prejel podporo pomembnih držav, Avstralije in Kanade. Naslednji Neevropejec je bo imel še več. Mandat Lagardove, ki se je včeraj tako stresno začel, je zato labodji spev evropskega gospodarskega vpliva. Čeprav je Pahor trdil, da nas Mehdornovo svetovanje ne bo nič stalo, bo nemškemu menedžerju le plačal potne in nastanitvene stroške. Upajmo le, daje potoval in spal v vlaku ... LEVO SPODAJ Poslanci so izpostavili vire in višino proračuna Evropski poslanci so v prvi razpravi nakazali, da bosta evropski davek na finančne transakcije in povečanje proračuna med glavnimi temami razprav o novem finančnem okviru EU DARJA KOCBEK BRU-SELJ (OD NA-ŠE DOPI-SNI-CE) Prva razprava o predlogu večletnega finančnega okvira, ki bo osnova za pri- pravo letnih proračunov EU od leta 2014 do 2020, v evropskem parlamen- tu na rednem zasedanju v Strasbourgu je pokazala, da bodo med glavnimi te- mami pri pogajanjih zlasti lastni viri oziroma uvedba evropskega davka na finančne transakcije, pa tudi, ali je v razmerah, ko države članice varčujejo, primerno povečati evropski proračun. Evropska komisija predlaga, da bi bilo v letih od 2014 do 2020 v proračunu EU po letošnjih cenah na voljo 1025 mi- lijard evrov ali 1,05 odstotka bruto na- cionalnega prihodka (BNP) obveznosti in 972 milijard evrov ali en odstotek BNP za izplačila. Znesek za obvezno- sti pomeni, za kolikšen znesek lahko evropska komisija podpiše pogodbe oziroma objavi javne razpise, znesek izplačil pa pomeni dejanska izplačila. Salvador Garriga Polledo je v imenu največje politične skupine, Evropske ljudske stranke (EPP), načel- no podprl predlog evropske komisije, a opozoril, da pri pogajanjih z državami članicami ne bo rezerve, saj ni sprejela predloga parlamenta, da bi znesek pove- čala za 5 odstotkov. EPP tudi skrbi, da je skupna kmetijska politika, za katero je predlaganih 282 milijard evrov, edina postavka, za katero je komisija predla- gala manjši neto znesek, kot je na voljo Evropski poslanci bodo v prihodnje najbolj razpravljali o evropskem davku in proračunu. (Janko Rath) v sedanjem finančnem okviru, ki pokri- va obdobje od leta 2007 do 2013. Martin Schulz je v imenu druge največje politične skupine, to je socia- listov in demokratov (S&D), dejal, da nekatere države članice hočejo, da bi z manj denarja naredili več, a to ni mogoče. Pomembno je, da evropski parlament najprej strne vrste in se do- govori o predlogu, ki bo blizu predlo- gu evropske komisije, kajti tako bosta obe instituciji lahko stopili skupaj in ta predlog ubranili pred zahtevami držav članic, ki zahtevajo zmanjšanje proračuna EU. Guy Verhofstadt je v imenu politič- ne skupine liberalcev (Alde), ki je tretja največja v evropskem parlamentu, poz- dravil predlog za uvedbo lastnega vira, ki je davek na finančne transakcije. V okviru pogajanj bo po njegovem glav- na naloga prepričati državljane, da ta davek ne pomeni dodatne obremenit- ve zanje, pa tudi, da bo omogočil boljši nadzor nad porabo denarja iz evropske- ga proračuna. Z njim se je strinjal tudi sopredse- dujoči politične skupine zelenih Dani- el Cohn-Bendit, po njegovih besedah bodo prek davka na finančne transak- cije prispevale v proračun finančne institucije, enako bi morali po njego- vih besedah obdavčiti tudi telefonske in internetne transakcije, saj je tem podjetjem skupni evropski trg omo- gočil velike prihodke. Nasploh pa je napačno govoriti o zmanjšanju evrop- skega proračuna, kajti če hočemo bolj demokratičen svet, bo EU morala to finančno podpreti, ne države članice. Uvedbo evropskega davka po besedah Miguela Portasa podpira tudi politič- na skupina evropske združene levice, saj je sama to predlagala že več let. Martin Callanan je v imenu politič- ne skupine konservativcev in reformi- stov odločno nasprotoval povečanju evropskega proračuna, ker je treba nehati govoriti državljanom, da Evro- pa lahko reši vse probleme. V resnici državljani ne kličejo po več Evrope in več evropskih davkov. Predlog, ki ga je predložila evropska komisija, je se- znam želja evropske elite, ki je vse bolj oddaljena od realnega življenja ljudi, je dejal Callanan. Povečanju proračuna EU nasprotuje tudi politična skupina Evropa svobode in demokracije. Mik-olaj Dowgielewicz, državni se- kretar za evropske zadeve, je v imenu poljskega predsedstva napovedal, da bodo v jeseni pripravili konferenco, na kateri bodo imele vse strani, tudi nacionalni parlamenti, možnost pred- staviti svoje predloge in argumente o novem finančnem okviru. Predsednik bo predlagal Dunjo Jadek Pensa Danes naj bi od Danila Turka v državni zbor odpotovalo ime kandidatke za ustavno sodnico VANESSA COKL Ponedeljkovi in včerajšnji signali iz večine poslanskih skupin v parlamen- tu kažejo, da bi Dunja Jadek- Pensa, vrhovna sodnica na gospodarskem oddelku vrhovnega sodišča, po ustavi najvišjega rednega sodnega naslova v državi, znala nabrati nujnih 46 poslan- skih glasov in še kakšnega več, da se premakne na ustavno sodišče za ustav- no sodnico. Ustavno sodišče je najvišji domači varuh ustavnosti in človeko- vih pravic. Predsednik republike Danilo Turk- je predvčerajšnjim pri poslanskih sku- pinah (z izjemo SDS, ki na pogovore k šefu države spet ni prišla) testiral, ali bi Jadek Pensovo podprle, danes naj bi ta predsednikov kadrovski pred- log potoval v državni zbor, na pred- počitniško julijsko sejo, ki se začne prihodnji teden, to pa pomeni, da bi novo ustavno sodnico lahko imeli že v nekaj dneh. Zamenjala bi nekdanjega predsednika ustavnega sodišča Jožeta Tratnik-a, ki se mu je devetletka ustav- nega sodnika iztekla pred mesecem in pol, zdaj pa čaka, da svoje mesto pre- pusti novemu članu ustavnosodniške deveterice. V prvem poskusu je Turk name- sto odhajajočega Tratnika državne- mu zboru v izvolitev ponudil rektorja Univerze na Primorskem in nekdanje- ga notranjega ministra Rada Bohinca, a je predlagani zbral le 43 poslanskih glasov. Tri premalo, da bi bil ustav- ni sodnik. Dunja Jadek Pensa ima za seboj eno neuspešno kandidiranje v prejšnjem parlamentarnem sklicu, leta 2007 jo je za ustavno sodnico predlagal takratni šef države Janez Drnovšek. Slovo Pahorja in Mehdorna Slovenski premier in njegov svetovalec, nekdanji šef Deutsche Bahna, sta včeraj na nekakšnem poslovilnem srečanju še enkrat obžalovala, ker je njuna ideja slovenskega logističnega holdinga padla "Na obisku pri prijateljih sem. Nimam pogovorov s predstavniki države," nam je Hartmut Mehdorn, zdaj že nek- danji svetovalec premierja Boruta Pa- horja za sanacijo Slovenskih železnic, ki je kasneje postal avtor ideje o slo- venskem logističnem holdingu, dejal včeraj točno opoldne, ko smo ga sreča- li v enem od lokalov v stari Ljubljani, kjer se je srečal z Igorj'em Hribarj'em, direktorjem poslovne enote tovorne- ga prometa SŽ, neuradno pa je bil ne- kakšen Nemčev zastopnik v Sloveniji. A znani nekdanji šef uprave Deutsche Bahna se je kasneje s Pahorjem vendar- le sešel na nekakšnem poslovilnem srečanju, saj je bila ideja logističnega holdinga s strani zainteresirane javno- sti zavrnjena. To sta včeraj še enkrat obžalovala s pojasnilom iz Pahorje- vega kabineta, da sta modernizacija in sledenje sodobnim poslovnim zah- tevam nujno potrebna in se bo vlada k temu vprašanju morala slej kot prej vrniti. Mehdorn je ob tem Pahorju predal še elaborat "Positioning Slovenian Transport and Mobility for Europe", ki ga, kakor pravijo v vladnem kabinetu, sme predsednik vlade uporabljati pri nadaljnjih aktivnostih glede vprašanja logističnega centra oziroma moderni- zacije slovenskih železnic. Ob tem so dodali še, da sta Pahor in Mehdorn potrdila dogovor, da je nemški poslov- než upravičen do povračila potnih in Mehdorn na poslovilnem pivu v stari Ljubljani. Družbo mu je delal Igor Hribar, direktor poslovne enote tovornega prometa SŽ. (Tit Košir) nastanitvenih stroškov. Spomnimo sicer, da je prometni minister Patrick- Vlačič v državnem zboru pred časom potrdil, da je prek svetovalnega pod- jetja Roland Berger izstavil račun za 476.000 evrov. A so na slovenski stra- ni izplačilo zavrnili, ker pogodba ni bila nikoli sklenjena. (mst, vj)