URN_NBN_SI_DOC-R14ASJGA

Šolske knjižnice zaslužijo svojo zgodovino 169 vredno vsega spoštovanja, na šolske knjižnice na Slovenskem vseeno ni dovolj gledati le z didaktičnega stališča, saj so si upravičeno pridobile tudi pečat naro- dnih kulturnih ustanov, brez kakršnih se slovenski jezik ne bi obdržal. Slovenska država in šolske knjižnice. Sicer okrnjena slovenska državnost v versajski Jugoslaviji je bila na preizku- šnji tudi zaradi šolskih knjižnic. Najprej zato, ker je skušala slovensko šolo poti- sniti nazaj na bistveno nižji standard drugih delov države, posebej pa še ob reše- vanju univerzitetnega vprašanja. Kot je dokazal France Kidrič, 7 je bil Žigonov načrt za vseučiliščno knjižnico bistvena podlaga ostre Rostoharjeve spomenice, ki je Beograd ni mogel preskočiti, je pa onemogočil njenega avtorja. Tako Plečnikov arhitekturni načrt, kot demonstrativne zahteve za njegovo uresničitev so potrdili, da je knjižnica za Slovence simbolna institucija – tako prepričanje pa se ne izobli- kuje čez noč. Po drugi vojni se je prejšnja Univerzitetna biblioteka preimenovala v Narodno in univerzitetno knjižnico, ki je v sklopu obnovljene slovenske držav- nosti tudi na ta način izkazala svoje simbolno mesto. Šolske knjižnice so v drugi polovici prejšnjega stoletja doživljale številne re- organizacije, bodisi na samih šolah, bodisi kot mreža pomembnih eksternih štu- dijskih knjižnic. Eno je gotovo: sleherna primerjava tudi z mnogo bogatejšimi šolskimi sistemi pokaže zavidljivo raven našega šolskega knjižničarstva. Ni dvo- ma, da je to povezano z razvitostjo pedagoške stroke kot tudi z stanjem mladinske književnosti in založništva. Morda se te soodvisnosti ne zavedamo dovolj? Tako šolsko kot knjižnično delo je danes na prelomnici, kar je posledica novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Spoprijem z novimi razme- rami je zelo zahteven tako zaradi gmotnih razmer, še bolj pa zaradi usposobljeno- sti ljudi, zato lahko motivi hitro poidejo. Prav zgodovina šolskih knjižnic pa nas lahko prepriča, da so podobni izzivi v preteklosti že obstajali in so se naši predho- dniki uspešno spoprijeli z njimi. To nas obvezuje tudi za današnji in jutrišnji čas. 7 Kidrič, F. (1929) Biblioteški problem in univerza. Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929. Ljubljana.