URN_NBN_SI_DOC-R41ZL8I6

pri^mjjed h a jutri? WWW.PRIPRAVI.SE PREIZKUSITE SE NA IN ODKRIJTE SVOJ POTENCIAL. In koga naj voli gospodarstvo? Tokratni Štajerski gospodarski forum - srečanje bo v sredo, 26. oktobra, ob 14. uri v studiu RTS - je organizator, Štajerska gospodarska zbornica, zastavil ne- koliko drugače, saj je tudi čas nekoliko drugačen, predvolilen. So volitve po- membna prelomnica? In kaj pomenijo za gospodarstvo? Kaj lahko politične stranke ponudijo gospodarstvu? Politični prostor v veliki meri določa gospodar- stvu pogoje konkurenčnosti ter možnosti in pogoje poslovanja, gospodarstvo pa želi v tem procesu soodločati. K sodelovanju so povabili vodilne predstav- nice in predstavnike političnih strank v Sloveniji, udeležba na dogodku je brez- plačna. (gr) Oktobra padec gospodarske dejavnosti na območju evra Dinamika gospodarske dejavnosti na območju evra se je oktobra znižala pred- vsem zaradi vse večjega strahu pred morebitnim širjenjem dolžniške krize in recesijo. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI), ki ga izračunava analitska hiša Markit, se je glede na september znižal z 49,1 na 47,2 točke v oktobru, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Vrednost indeksa pod mejo 50 točk pomeni kr- čenje gospodarske dejavnosti, dinamika gospodarske dejavnosti na območju evra pa se je avgusta znižala prvič po letu 2009. Oktobrski upad gospodarske dejavnosti pa je bil večji od pričakovanega, saj so analitiki napovedovali, da bo indeks PMI zdrsnil na 48,8 točke. Padec inde- ksa sicer odraža predvsem upad dejavnosti v predelovalnem sektorju, pa tudi sektorju storitev. "Padec indeksa PMI izraža povečano tveganje glede morebitne recesije na območju evra," je ocenil glavni ekonomist pri Markitu Chris Williamson. "Tretje četrtletje se je začelo z najizrazitejšim upadom gospodarske dejavnosti po juliju 2009," je še poudaril Williamson. Napovedi glede prihodnje gospodar- ske aktivnosti na območju evra so pesimistične tudi zaradi upočasnitev gospo- darske dejavnosti v Nemčiji in Franciji. Opazen je predvsem upad dejavnosti v nemškem predelovalnem sektorju, ki je območje evra po krizi leta 2009 dvignil iz recesije, še poroča DPA. (sta) • d o b a v a r č e v a n ja o d S d o 2 0 l et < 0 ^ ^ • o b r e s t ne m e r e za o b d o b je 5 l e t znaša C V 4,50 % letno, nad 5 let pa 6 mesečni EURIBOR + 2,0 % • izplačilo: enkratno ali v obliki mesečne rente www.probanka.si P R O l i / V N K A finančna skupina B A N K A S L O V E N I JE Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB z dne 24. oktobra 2011 Država Oznaka Šifra Tečaj ZDA USD 840 1,3856 Japonska JPY 392 105,45 Bolgarija BGN 975 1,9558 Češka CZK 203 24,982 Danska DKK 208 7,4452 Velika Britanija GBP 826 0,86910 Madžarska HUF 348 297,40 Litva LTL 440 3,4528 Latvija LVL 428 0,7047 Poljska PLN 985 4,3739 Romunija RON 946 4,3240 Švedska SEK 752 9,1065 Švica CHF 756 1,2280 Norveška NOK 578 7,6915 Hrvaška HRK 191 7,4888 Rusija RUB 643 42,7205 Turčija TRY 949 2,5253 Avstralija AUD 036 1,3320 Brazilija BRL 986 2,4650 Kanada CAD 124 1,3938 Kitajska CNY 156 8,8343 Hongkong HKD 344 10,7782 Indonezija IDR 360 12261,46 Izrael ILS 376 5,0490 Indija INR 356 69,0380 Južna Koreja KRW 410 1573,26 Mehika MXN 484 18,8843 Malezija MYR 458 4,3432 Nova Zelandija NZD 554 1,7219 Filipini PHP 608 59,993 Singapur SGD 702 1,7589 Tajska THB 764 42,787 Južna Afrika ZAR 710 11,1260 DELAVSKA HRANILNICA d.d. www.delavska-hranilnica.si UGODNI GOTOVINSKI KREDITI do 120 m e s e c ev Info: 5.000,00 €, anuiteta: 96,43 €, doba: 60 mes., 6M euribor + 3,50 %, skupni znesek: 6.005,27 €, EOM na dan 18. 10. 2011 znaša 8,07 % Insolventnost bo doka- zoval prisilni upravitelj Po dosedanji praksi je znašal predujem za začetek stečajnega postopka okoli štiri tisoč evrov, kar je verjetno bistven razlog, da delavec, ki mu dolžnik dolguje že pet plač, ne bo razmišljal o predlogu za začetek stečajnega postopka ZORA KUŽET Agonija delavcev Konstruktorja, ki še vedno niso dobili plač, se nadaljuje, zato ti sprašujejo, zakaj poslovodstvo in lastniki Konstruktorja (postopek prisilne poravnave je pričet zoper družbi Konstruktor VGR, d.o.o., in Konstruktor Invest, d.o.o.) odlašajo s pričetkom stečajnega postopka podje- tja, ki je že od letošnjega avgusta v po- stopku prisilne poravnave. Kako naj delavci, ki svojo pravico in plačilo za delo zahtevajo že lep čas, preživijo, kot da ni nikomur mar? "Zadnjo plačo smo dobili za mesec april, le nekateri delav- ci so prejeli akontacijo majske plače," pravijo. Delavci nimajo štirih tisočakov Kaj torej storiti, da dobijo plačilo za svoje delo? Odgovor smo iskali v Zvezi svobodnih sindikatov. Boštjan Medik pojasnjuje: "Upravičenje za pričetek stečajnega postopka ostaja le upni- kom in jamstvenemu skladu. Upniki so v konkretnem primeru delavci, saj Konstruktor zamuja z izplačili njiho- ve plače več kot dva meseca, in ostali upniki, tj. poslovni partnerji, ki prav tako do sedaj niso podali predloga za pričetek stečajnega postopka. Če poda predlog za začetek stečajnega po- stopka upnik delavec, mora predlog med drugim vsebovati opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dol- žnik postal insolventen, in dokaze o teh dejstvih, prav tako pa mora pre- dlog vsebovati dokaze o tem, da ima upnik terjatev do dolžnika in da dol- žnik zamuja s plačilom teh terjatev več kot dva meseca. Dolžnik lahko v 15 dneh po prejemu upnikovega predlo- ga poda ugovor in sodišče bo razpisa- lo obravnavo, na kateri bo imel upnik možnost dokazovati svoje navedbe v zvezi z insolventnostjo dolžnika in obstojem dolga. Dokazno breme je na strani upnika." Po dosedanji praksi je znašal predujem za začetek stečajnega postopka okrog štiri tisoč evrov, kar je, pravi Medik, verjetno bistven razlog, da delavec, ki mu dolžnik dolguje že pet plač, četudi je prepričan, da mu bo uspelo na sodišču dokazati dolžnikovo insolventnost in svojo terjatev do dol- žnika, ne bo razmišljal o predlogu za začetek stečajnega postopka. Kaj pa brezplačna pravna pomoč? "Res je, da lahko upnik poda predlog za začetek stečajnega postopka v službi brezplačne pravne pomoči pristojne- ga sodišča, če izpolnjuje pogoje za do- delitev brezplačne pravne pomoči, kar ugotavlja pristojna strokovna služba za brezplačno pravno pomoč. Če je delav- cu brezplačna pravna pomoč ugodena, se sredstva za plačilo stroškov postop- ka v tem primeru krijejo iz proračuna RS." Medik še pojasnjuje, da je v kon- kretnem primeru upravitelj prisilne poravnave na pristojno sodišče 5. sep- tembra 2011 vložil ugovor zoper posto- pek prisilne poravnave, s predlogom za začetek stečajnega postopka. Ob za- četku postopka prisilne poravnave, 8. avgusta, so bile terjatve delavcev po plačilu dveh plač prednostne terjatve in kot take zajete v načrtu finančnega prestrukturiranja. Upnikom v postop- ku prisilne poravnave ni treba prija- Zaposleni pri Konstruktorju: pol leta brez plač (in tudi brez nadomestil). Mnenje, da bo prisilna poravnava težko uspela in da je potreben stečaj podjetja (v tem primeru bi se zaposleni lahko prijavili na zavodu za zaposlovanje in prejeli nadomestilo za brezposelnost), bo na sodišču zagovarjal upravitelj prisilne poravnave Matjaž Polenčič. (Janko Rath) O stečaju Konstruktorja 7. novembra Ali bo zadnji največji mariborski gradbinec Konstruktor VGR vendarle zdr- snil v stečaj, se bo razpravljalo 7. novembra ob 11. uri, ko je na Okrožnem sodišču v Mariboru razpisan ponovni narok za obravnavo ugovora proti pri- silni poravnavi. Prisilni upravitelj Matjaž Polenčič je rešitvi podjetja s pri- silno poravnavo nasprotoval že v začetku septembra. Ker je poslovodstvo Konstruktorja s Samom Majcenovičem na čelu zadnji hip vložilo minimalno spremenjen načrt finančnega prestrukturiranja, je sodišče narok za obrav- navo Polenčičevega ugovora preklicalo. A upravitelj vztraja pri svojem prvo- tnem mnenju, da obstaja manj kot 50-odstotna verjetnost, da dolžnik postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, zato je prejšnji teden podal izjavo, v kateri sodišče poziva k čimprejšnjemu sklepu o začetku stečajnega postopka. Pet zaostalih plač 250 zaposlenim, nerealni finančni viri, neplače- vanje tekočih stroškov (elektrika, komunala) in obveznosti ločitvenim upni- kom so za prisilnega upravitelja dovolj zgovorni razlogi za začetek stečaja. (na) Ob krizi v Maxini je Jamstveni sklad RS reagiral, zdaj pravi, da ne more vljati prednostnih terjatev, zato delavci sami niso prijavljali svojih terjatev, saj so takrat še verjeli obljubam vodstva, da je načrt finančnega prestrukturi- ranja mogoč in bo prisilna poravnava uspela. Ker svojih terjatev v postopku prisilne poravnave sami niso prijavili, niso procesno legitimirani v postop- ku na sodišču. Sindikat je, tako Medik, vložil ugovor zoper postopek prisil- ne poravnave s predlogom za začetek stečajnega postopka, vendar je sodišče njegov ugovor zavrglo, ker delavci niso procesno legitimirani v tem postopku. "V tem trenutku je pomembnej- še, da je ugovor zoper vodenje prisil- ne poravnave vložil upravitelj prisilne poravnave, ki razpolaga s podatki o morebitnem poslovanju dolžnika in morebitnih denarnih tokovih in bo lahko na sodišču najbolje dokazoval insolventnost dolžnika," menijo v sin- dikatih. In jamstveni sklad? Kot zadnji je upravičen predlagatelj za začetek postopka tudi jamstveni sklad, ki so mu sindikati posredova- li vlogo za vložitev predloga za zače- tek stečajnega postopka s pooblastili Boštjan Medik: "Jamstveni sklad je zoper dolžnika Maxino vložil predlog za začetek stečajnega postopka, v zadevi Konstruktor pa je popolnoma enako vlo- go zavrgel z utemeljitvijo, da sindikat ne more nastopati kot stranka v postopkih, ki jih vodi jamstveni sklad." (Janko Rath) 40 delavcev in vso dokumentacijo, ki dokazuje, da Konstruktor delavcem dolguje izplačilo plače že od letošnje- ga aprila. Enak predlog s prilogami, ki dokazujejo terjatve delavcev do dolžnika, je sindikat zoper dolžnika Maxino, d.d., posredoval na jamstve- ni sklad že v letu 2009. "Takrat je ta sklad zoper dolžnika Maxino, d.d., na pristojnem sodišču vložil predlog za začetek stečajnega postopka, tokrat, v zadevi Konstruktor, pa je popolnoma enako vlogo zavrgel z utemeljitvijo, da sindikat ne more nastopati kot stran- ka v postopkih, ki jih vodi jamstveni sklad, in da temu skladu na podlagi Ustave RS noben zakon ne daje javne- ga pooblastila za ravnanje v konkre- tnem postopku." Medik pojasnjuje, da se je sindikat zoper sklep jamstvenega sklada pritožil iz vseh pritožbenih ra- zlogov. Sindikat je vlogo na jamstveni sklad podal kot pooblaščenec delav- cev. "Sprašujemo, zakaj in na podlagi katerega zakona je imel ta sklad v letu 2009 javno pooblastilo za vlaganje pre- dloga za začetek stečajnega postopka, v letu 2011 pa naj tega pooblastila, ki ga jamstvenemu skladu lahko podeli le zakon, ne bi imel," pravi Medik.