URN_NBN_SI_DOC-R41ZL8I6

ZDA so po zlomu Lehman Brothers v sistem vbrizgale 6 5 0 milijard dolarjev "Če pride do zloma evropskih bank, bi morala tudi ame- riška vlada zagotoviti nov kapital svojim bankam. V tako zaostrenih razmerah pač nobena finančna institucija ne bo mogla dobiti sredstev na prostem trgu," pravi dr. Egon Zakraj- šek, pomočnik direk- torja za monetarne zadeve v Ameriški centralni banki JURE STOJAN Dr. Egon Zakrajšek je po otro- štvu v Sloveniji odrinil v ZDA, iz ekonomije je diplomiral na kalifornijski univerzi, magi- striral in doktoriral pa na ne- wyorški. V Ameriški centralni banki dela kot pomočnik di- rektorja oddelka za monetarne zadeve - ta čas je v Sloveniji in izraža svoje lastno mnenje, kot poudarja, ne pa stališča svojega delodajalca. Finančni sistem je prepleten Na svetu so prav evropske b a n k e t i s t e, ki so k u p i le največ obveznic Grčije, Irske, Portugalske, Španije, Italije. Ob morebitnem bankrotu teh držav bi zato izgubile velik del svojega kapitala. Kaj pa bi zlom evropskih bank pomenil za ZDA, glede na to, da so ame- riške institucije evropskim prodajale zavarovanja pred bankrotom teh držav? "Finančni sistem je prepleten. Če bi se sesul evropski bančni sistem, pa četudi v majhnem obsegu, bi to imelo grozljive posledice za ameriške banke. Ameriški nadzorniki sicer iz- vajamo redne stresne teste ameriških f i n a n č n ih insti- tucij, rezultate teh testov pa sporočamo širši javnosti in fi- nančnim trgom, ker pač po- skušamo dvigniti kredibilnost bank. Sporočiti, da imajo te banke dovolj kapitala. A če se bo vmes kriza razširila, bodo b a n ke gotovo p o t r e b o v a le svež kapital. Tako kot septem- bra 2008. Po propadu Lehman Brothers je ameriško finančno ministrstvo v finančni sistem vbrizgalo 650 milijard dolar- jev. Če pride do zloma evrop- skih bank, bi m o r a la tudi a m e r i š ka vlada z a g o t o v i ti nov kapital svojim bankam. V tako zaostrenih razmerah pač nobena finančna institucija ne bo mogla dobiti sredstev na prostem trgu." Zakaj je ameriškim stresnim t e s t om uspelo p o m i r i ti fi- nančne trge, evropskim pa ne? "Pri stresnih testih najprej do- ločiš makroekonomske sce- narije, denimo resna recesija, katastrofalna recesija in tako naprej. Scenarij potem predaš bankam, te pa p o t em opra- vijo simulacije, kaj bi pome- nil za njihov kapital oziroma izgube. Regulatorji naredimo svoje simulacije, oboje rezul- tate nato primerjamo in do- ločimo, koliko kapitala banke potrebujejo oziroma kakšna je njihova ustreznost. Problem seveda je, da je ta proces dolgo- trajen, razmere na trgih pa se medtem zaostrujejo. Ekonom- ski scenarij, ki je še na začetku leta veljal za resnega, po šestih mesecih ni nič več groznega, pač pa ustreza resničnim raz- meram v gospodarstvu. Nujno pa je, da so vhodni podatki in metodologija stresnih testov dostopni investitorjem, druga- če rezultati niso kredibilni. Je pa seveda delikatno, koliko po- datkov lahko objaviš. Ne želiš Kdo bo zdaj reševal Saab Swedish Automobile pri reševanju Saaba prekinil sodelovanje s kitajskima podjet- jema, ki sta namesto polovičnega deleža želeli prevzeti celotno družbo Nizozemski Swedish Automo- bile (Swan) je v nedeljo prekinil sodelovanje z dvema kitajski- ma podjetjema, ki naj bi bili pomagali pri reševanju šved- skega avtomobilskega proizva- jalca Saab. Saabov nizozemski lastnik Swan je sporočil, da naj bi bili podjetji namesto polovič- nega deleža želeli prevzeti celo- tno družbo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Swan je pogajanja o sode- lovanju s kitajskima podjetje- ma Pang Da in Youngman začel julija letos, omenjeni podjetji pa naj bi bili za polovični lastniški delež v Saabu plačali 245 milijo- nov evrov. Vendar pa sta podje- tji prejšnji teden predlagali, da namesto tega prevzameta celo- si, da bi investitorji pogleda- li stresni test in rekli: žSocie- te Generale ima te obveznice? Zanimivo, nisem vedel ...' Tu je tudi velika razlika med ame- riško in evropsko regulativo. Ameriške banke morajo obja- vljati veliko veliko več podat- kov o svojih naložbah." Po mednarodnih primerjavah ima Slovenija zelo slabo razvit finančni sistem. Poleg bank in zelo majhne borze, na kateri se skorajda ne trguje več, pri nas nimamo skoraj nič druge- ga. Je kriza zato pri nas ostrej- ša ali milejša? "Kaj je sploh vloga finančne- ga sistema? Da denar tistih, ki ga imajo in bi radi samo var- čevali, naloži pri tistih, ki ga nimajo in bi radi investirali. Fino je, če lahko tok tega de- narja poteka prek več možnih kanalov. V Evropi, v Sloveniji še posebno, ves ta tok poteka prek zelo k o n c e n t r i r a n e ga bančnega sistema. V Ameriki pa obstaja več alternativ, od tega, da korporacije izdajajo obveznice, da najemajo sindi- cirana posojila, do tega, da je delniški trg zelo globok. Na te poti lahko gledamo kot na rezervne gume. Če v Evropi 'zariba' bančni sistem, ker so denimo bančniki počeli osla- rije, se finančni tok ustavi. V Ameriki banke ta čas res ne financirajo veliko, so pa zato izdaje podjetniških obveznic in delnic na rekordnih nivo- jih, in to po zelo privlačnih cenah. Tega seveda ne more početi vsaka firma, majhne so še zmeraj odvisne od bančnih kreditov in imajo zato proble- me. Za srednje velika in velika podjetja pa kreditnega krča ni, nasprotno." Nova nalepka, ista cena finančnega papirja V EU se krepijo kritike bonite- tnih agencij, češ da so zaradi zniževanj o c en držav, tudi Dr. Egon Zakrajšek: "Nekateri zdaj predlagajo, da je treba odpreti evropsko bonitetno agencijo, ki bi dajala boljše ocene. To bi bile samo nalepke, cena finančnega papirja pa bi še zmeraj bila, kar je." Slovenije, krizo le še zaostri- le. Opozarjajo tudi, da so vse tri vodilne agencije ameriške, čeprav so sklestile tudi oceno ZDA. Kako pa njihovo vlogo ocenjujete v Washingtonu? "Isti ljudje, ki zdaj govorijo, da so bonitetne agencije špe- kulantske in da svet potiska- jo v kaos, so še pred šestimi leti govorili, kako krasno je, da ima njihova država oceno AAA. Treba se je zavedati dvo- jega. Prvič, bonitetne ocene so prav to, ocene. V glavnem velja, da so informacije že zajete v cenah finančnih instrumen- tov na trgih. Ali bonitetne hiše spremljajo f i n a n č ne infor- macije in potem popravljajo svoje ocene ali pa finančni trgi spremljajo bonitetne ocene in potem prilagajajo tržne cene? To je stvar veliko debat. Ni pa velike razlike med oceno, ki jo o grškem ali denimo italijan- skem javnem dolgu dajejo bo- nitetne agencije, in oceno, ki izhaja iz cen finančnih instru- mentov na trgih. Nekateri zdaj predlagajo, da je treba odpreti evropsko bonitetno agencijo, ki bi dajala boljše ocene. To bi bile samo nalepke, cena finančne- ga papirja pa bi še zmeraj bila, kar je." Pridite in preverite! Mariborska vročica v trgovinah Big Bang. Akcija velja samo v trgovinah Big Bang Maribor Tržaška, Europark in Tabor. Popust velja za posebej označene izdelke in se obračuna na blagajni. Akcija traja od 21. oktobra do prodaje zalog. u • • • B I G B R f l G vedno • I novega Big Bang, d.o.o. |Smartinska 152, Ljubljana | Tel: 01 309 37 00 | Ponudba traja od 21. oktobra do prodaje zalog. | Tiskarske napake niso izključene. tno družbo, Swan pa te ponud- be ni sprejel. Nizozemski lastnik Saaba je še sporočil, da kitajska partnerja prav tako nista spoštovala pred- hodnega dogovora, da bosta v trimesečnem procesu finanč- nega prestrukturiranja Saaba sodelovala s 70 milijoni evrov. Odvetnik Guy Lofalk, ki ga je sodišče postavilo za admi- nistratorja v procesu finanč- nega prestrukturiranja Saaba, je dejal, da po koncu sodelo- vanja s kitajskima podjetjema ostaja le malo možnosti, da bi bilo finančno prestrukturira- nje švedskega Saaba uspešno. Lofalk je zato sodišče pozval, naj umakne sodno zaščito pred Saabovimi upniki in začne ste- čajni postopek. Da je Saab, ki je v lasti ni- z o z e m s ke družbe Swedish Automobile (prej Spyker), v fi- nančnih težavah, se je kazalo že več mesecev, ko je družba ustavljala proizvodnjo in s težavo poravnavala obvezno- sti. Družba je v prvem polletju izkazala 224 milijonov evrov izgube in skupno proizvedla le 13.000 vozil. (sta) Super akcija v Simonovem zalivu do 30.12.2011 H E N M r t o i i j U l 1 SAN SIMON RESOR 3-dnevni paket s same 5-dnevni paket s TrtrnSii same BERNARDIN GROUP RESORTS & HOTELS Namestitev v dvoposteljnih sobah kat.*** v depandansah, 3 oz. 5 pol-penzionov za 2 osebi, neomejeno kopanje v bazenu z ogrevano morsko vodo, jutranja telovadba v bazenu, lx vstopnina (do 2 uri) v Wellness & Spa center Mirta, doplačilo za bivanje v hotelu **** Haliaetum / Mirta 14 € za 2 osebi na dan. Turistična taksa: l,01€po osebi na dan. Tel. 05 660 3100/ booking@sansimon.si www.sansimon.si