URN_NBN_SI_DOC-R41ZL8I6

Trening za boljše dosežke pri bralni pismenosti Reševali bodo naloge, ki so podobne tistim na med- narodnem preverjanju znanja, poleg kratkoročnih ukrepov bodo strokovnjaki dorekli še dolgoročno stra- tegijo za izboljšanje bralne pismenosti FRANJA ŽIŠT Da bi nas moralo skrbeti, kako bralno (ne)pismeni so naši učenci, so leta 2009 pokazali rezultati mednarodne- ga preverjanja znanja PISA, ko so bili dosežki učencev slabši kot leta tri leta poprej. Minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič je prepričan, da je slabša bralna pismenost tudi posledica mini- strovanja predhodne politične opcije, ki je bila prepričana, da je "sprošče- nost v šolah cilj, ne metoda, s katero bi prišli do boljših rezultatov". Sam se zavzema za zahtevno šolo, prepričan je, da se tako obrača tudi prepričanje širše javnosti. Marca in aprila prihodnje leto bodo potekale nove mednarodne primerjave, nov "zajem podatkov", zato na ministrstvu želijo, da bi dijaki prvega letnika že opravili trening in se seznanili s tem, kar se na preiz- kusu zahteva. "Rezultat leta 2009 je tako morda bil slab, ker učenci niso imeli treninga. Tekste obravnava- mo drugače kot raziskave," razlaga minister. Če trening in pripravljan- je učencev na raziskavo predstavlja enega od kratkoročnih ukrepov, bodo na dvodnevni nacionalni konferen- ci "Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi" domači strokovnjaki in tisti iz tujine iskali dolgoročne rešitve. Te bodo prišle do izraza šele leta 2015. Posledično šepanje pri matematiki Na konferenci bodo poskušali iden- tificirati trenutno stanje doma in v Evropi, opredeliti dejavnike bralne pismenosti in najti sestavine, ki bi jo izboljšale, ter predvideti potrebne ukrepe na ravni države, razlaga mag. Gregor Mohorčič z zavoda za šolstvo. O bralni pismenosti bodo danes in jutri spregovorili tudi norveški strokovnja- ki, ki so po negativnem trendu, na za- dnjem merjenju spet izboljšali svoj rezultat. Strokovnjaki bodo tako raz- pravljali o vlogi in pomenu vrtcev za dvig bralne pismenosti, učnih načrtih in pouku slovenščine, o učnem jeziku, mednarodnih izkušnjah, vlogah knji- žnic in tem, kako izboljšati bralno pismenost otrok priseljencev: "Ugo- tavljamo namreč, da so ti otroci mno- gokrat inteligentni, a tega ne znajo pokazati zaradi jezikovnih težav." "Bralna p i s m e n o st je temelj izobraževanja, saj je potrebno razume- (Igor Napast) Za tri odstotke za EU Svet ministrov je maja 2009 za prihodnje desetletje sprejel Strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju. Na novo postavljeni cilji določajo, da je treba pri branju, matematiki in v naravoslovju delež manj uspešnih učencev do leta 2020 znižati na manj kot 15 odstotkov. Rezultati raziskave PISA 2009 so pokazali, da v Sloveniji 79 odstotkov učencev dosega temeljne bralne kompetence, v povprečju OECD je teh učencev 81 odstotkov, v EU pa 82 odstotkov. Raziskave in študije kažejo , da na raven bralne pismenosti bistveno vplivajo načini poučevanja, učiteljevo znanje in spretnosti za poučevanje branja, motivacija za branje/branje za zabavo, socialno-ekonomski položaj družine in spol učencev. (fž) ti vire znanja," razlaga dr. Janez Justin s Pedagoškega inštituta. Sem sodi tako branje besedil kot tudi numeričnih, grafičnih in slikovnih gradiv. Učenci tako zaradi slabe bralne pismenosti šepajo tudi pri reševanju drugih nalog, denimo matematičnih, ker imajo težjo predstavo o problemu, ki ga morajo rešiti. Bralna pismenost pa pred- stavlja tudi podlago za državljansko pismenost, nadaljuje Justin. Kako pomembno je vprašanje bralne pis- menosti, med drugim sporoča tudi OECD, ki si je zadala, da kot eno izmed treh preučevanih dimenzij odkrije, kako pismeni so petnajstletniki. Prihodnje leto preverjanje učiteljev Že sedaj pa pri nas potekajo "intenziv- ne dejavnosti" za izboljšanje bralne pismenosti, razlaga Justin. Poleg ome- njene dvodnevne nacionalne kon- ference na nekaterih šolah vodijo projekt za izboljšanje bralne pisme- nosti, začeli so se regijski posveti, teh bo najmanj osem, največ pa 20. Ni na- ključje, da so s prvim posvetom pričeli prav v Prekmurju, ki ne slovi po naj- boljših rezultatih v merjenju znanja, vendar pa razlike med regijami niso "gromozanske", izpostavlja Justin. Na regijskih posvetih bodo napravili tudi analize, da bi odkrili dejavnike, ki vplivajo na bralno pismenost in učite- lje praktično usposobili za razvijanje bralne pismenosti pri učencih. Med "krošnjarjenjem po Sloveniji" bodo z učitelji dognali metode in postopke, s katerimi bo v razredih konkretno mogoče krepiti bralno pismenost. Konec prihodnjega leta, ko bodo znani rezultati vzporednih razis- kav bralne pismenosti devetletnikov (PRLS) in TIMSSa, ki deloma tudi ob- ravnava iste veščine devetletnikov, bomo pri nas dobili prve povezave o tem, kako bralna pismenost vpliva na razumevanje matematičnih in nara- voslovnih predmetov. "Prvič bomo dobili celovito sliko, koliko sloven- ska šola v prvih štirih letih usposo- bi učence na ključnih, relevantnih področjih," poudarja Justin. Vseeno bo nekaj s p r e m e mb potrebnih tudi pri izobraževanju učiteljev, še pravi strokovnjak: "Večina uspešnih držav je šla skozi refor- mo izobraževanja učiteljev. Ta mora učencu nuditi oporo, da razume ce- lotno zgodbo." Prihodnje leto bodo učitelji tako denimo v primerjavi o tem, kako uspešno je v različnih državah izobraževanje učiteljev, morali reševati niz nalog, s kateri- mi bodo ugotavljali, ali razumejo, kaj se dogaja v glavi učenca in kako mu pomagati, še pove Justin. Slovenija 12 milijonov evrov za evropski center FAIR Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Igor Lukšič je minuli teden s konzorcijem za izvedbo del, ki ga zastopa Tehnodrom d.o.o., podpisal pogod- bo za prvo fazo prispevka Slovenije za izgradnjo Centra za raziskave z antipro- toni in ioni v Evropi (FAIR). Center FAIR je eden prvih in finančno največjih projektov velike mednarodne raziskovalne infrastrukture v okviru kažipota Evropskega strateškega foruma za raziskovalno infrastrukturo in se bo nahajal v Darmstadtu v Nemčiji. Center FAIR bo pričel z delovanjem predvidoma leta 2018 in bo namenjen študiju osnovnih gradnikov materije in razvoja vesolja. Podpis te pogodbe predstavlja prvi konkretni korak izvedbe konvencije, s katero je Slovenja prevzela obveznost prispevka k izgradnji centra FAIR v skupni vre- dnosti 12 milijonov evrov, kar predstavlja odstotek ocenjenih stroškov gradnje, s tem pa bo postala tudi odstotni delničar te infrastrukture. "Vložek Slovenije bo v celoti stvarni, in sicer v obliki naročil za razvoj, dobavo raziskovalne opreme, storitev in znanja slovenskih partnerjev. Izpol- nitev celotne obveznosti bo urejena s posebno tripartitno pogodbo med FAIR, ministrstvom in konzorcijem predvidoma še v teku tega leta. Sodelovanje Slo- venije v FAIR bo prineslo številne koristi: oblikovala se bo vrhunska mreža slovenskega znanja na tem hitro se razvijajočem področju, slovenskim part- nerjem v projektu bodo odprta vrata v druge sedanje in bodoče podobne pro- jekte, slovenski znanosti bo omogočeno enakopravno sodelovanje pri delovanju tega centra in nenazadnje bo članstvo Slovenije v FAIR slovenskim partnerjem omogočalo tudi izvedbo potencialnih dodatnih neposrednih naročil s strani FAIR," so med drugim sporočili z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. (fž) O. Marko Pohlin - začetnik slovenskega knjižnega preroda Minuli teden je Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljublja- ni v počastitev 80-letnice red. prof. dr. Martine Orožen in 85-letnice akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča organiziral mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Jezikovno in jezikoslovno delo O. Marka Pohlina (1735-1801): Novi pogledi na filološko zapuščino začetnika slovenskega knjižnega preroda. Udeleženci sim- pozija so predstavili Pohlinovo raznoliko jezik(osl)ovno delo in prerodno de- javnost. Z upoštevanjem današnjega vedenja kot strokovnjaki za posamezna podro- čja jezikoslovja, literarne vede in kulturne zgodovine so poudarili njegov pre- rodni pomen in vlogo za slovenski jezik in jezikoslovje. Pohlinova jezikoslovna misel in jezikovna raba z upoštevanjem novejših jezikoslovnih smeri in metod postaja prepoznavnejša, odkril se nam je kot dober opazovalec jezikovnih pojavov na vseh jezikovnih ravninah, čeprav je sledil spoznanjem (evropskih) predhodnikov in sodobnikov, jih je uspešno uresničeval pri opisu in rabi slovenščine. Ugotovljeno je bilo, da je bil zaslužen preroditelj, a še ne razsvetljenec, ki se je iz Kranjca ob koncu svojega ustvarjanja že prelevil v Slovenca, s prevodom fiktivnih literarnih Gellertovih pisem, ki jih je pripravil za tisk, pa se za razliko od Zoisa zavzel za književnost v slovenščini tudi za višje sloje. V več prispevkih je bil z obsežnim gradivom dokazan pomen njegovega sicer obsegovno skromnega slovarja, ki je prvi tiskani slovar slovenskega avtorja in ima prvi slovensko, ne več tujejezično izhodišče, v njegovih delih pa se odražajo njegove izredne besedotvorne sposobnosti, v splošno poimenovalnem besedju in v strokovnem izrazju, tudi s številnimi kalki, posebno bogat besedni zaklad, tudi z zanj značilnimi slogovno zaznamovanimi ljudskimi izrazi. Tudi njegova obravnava skladnje v slovnici se je pokazala v novi luči prepoznavanja različnih skladenjskih funkcij in tudi pretvorb. Njegova pravopisna reforma in jezikovne spremembe pa temeljijo na sicer neustrezni, razumsko utemeljeni pomensko razlikovalni izbiri sprememb in uvedbi sočasnih glasovnih in oblikovnih prvin ob delnem upoštevanju tradicije, je ob zaključku simpozija povzela dr. Irena Orel, njegov vodja. (jas) Bajke in povesti o devetletki Na OŠ Brezovica bosta drevi predstavljeni dve knjigi z izzivalnima naslovoma Siva knjiga o osnovni šoli v Republiki Sloveniji in Bajke in povesti o devetlet- ki. Avtor obeh je dr. Kristijan Musek Lešnik, psiholog in predavatelj na več slo- venskih fakultetah. Zavedanje, da je država brez kakovostne šole in izobraževanja država brez obetavne prihodnosti, je bilo eno temeljnih vodil velike prenove izobraževanja v Sloveniji, ki ga je v preteklih petnajstih letih najbolj zaznamovala zamenja- va "odslužene osemletke" z novim devetletnim programom osnovne šole, je v vabilu na predstavitev zapisal avtor. O tem, kakšna je današnja slovenska javna osnovna šola, kakšno popotnico za življenje daje našim otrokom, bo med drugim tekla beseda na predstavitvi. Muskovi knjigi namreč poskušata od- govoriti na številna vprašanja o današnjem stanju slovenske javne osnovne šole. Vpogled v to stanje in razpravo o nekaterih pomembnih vprašanjih o preteklos- ti, sedanjosti in prihodnosti naše osnovne šole je pričakovati nocoj v brezoviški osnovni šoli. (jas) NAGRADNA IGRA v Luksuzni masazni sistem za dva Sodeluj v Žrebu za izvrstno nagrado: novo masažno kad Samson z oblogo (180 x 160 cm) v vrednosti 6 8 4 0 EUR Nagradni kupon na ovoju revije Naš d o m kolpo*son @ by kolpa