URN_NBN_SI_DOC-R41ZL8I6

Snemajo film o izgonu udov iz Maribora Srednjeveško mariborsko judovsko obdobje in judovska kultura še nista doživela filmske imaginacije. To ob- dobje je doživelo le romaneskno ob- delavo: o mariborskih judih je pisala Zlata Vokač. Pruducentska hiša Ca- sablanca iz Ljubljane in režiser Boris Jurjaševič s snemalcem Samom Po- dobnikom so včeraj začeli snemati dokumentarec z naslovom Marpurgi. Film bo pripovedoval o izgonu Judov iz Maribora v letih 1596 in 1597. Jur- jaševič je na včerajšnjem snemanju pred mariborsko sinagogo povedal, da navdih za film ne izhaja zgolj iz kulturnega, gospodarskega in fi- nančnega razcveta mesta, v katerem so Judi dokaj složno živeli s kristjani, marveč zaradi rabina Isserleina, ki je bil velik učenjak tedanje dobe. Delo- val je med Dunajem in Mariborom, pisal knjige, sodnikoval, poučeval in zglajeval odnose med ljudmi. Sre- dnjeveški Judje so nevejetno močno zaznamovali razvoj Maribora, razvili so bančništvo, gradnjo hiš, kopališč in ulic, zdravilstvo in apotekarstvo, zla- tarstvo ter pridelovanje sira in sadja. Po izgonu so se mariborski Judje na- selili na Dunaju, Gradcu, Trstu, Be- netkah in Padovi, v Dubrovniku in Splitu. V Trstu še zdaj živi rodbina z imenom Morporgo, kar pomeni, da so njeni predniki iz Maribora. Doku- mentarec je sestavni del programa Nedelja pred sinagogo: snemalni dan za dokumentarec o mariborskih Judih (Sašo Bizjak) EPK 2012, premiera bo predvidoma aprila prihodnje leto, sofinancira- jo pa ga ministstvo za kulturo, EPK in RTV Slovenija. Scenarij je napisal Zdenko Kodrič, vlogo pripovedoval- ca je režiser zaupal igralcu Vladimirju Jurcu. V filmu bodo nastopili ugledni raziskovalci judaizma na Slovenskem in poznavalci judovske zgodovine iz Izraela, Avstrije in Italije. Snemalna ekipa se bo iz Maribora preselila v Trst, pozneje še v Gradec, St. Polten in Budimpešto. (kr) Umrl je Dragiša Modrinjak, mojster fotografije Umrl je Dragiša Modrinjak, fotograf, fotoreporter, zbiratelj fotografske opreme, mojster medija skratka, ki se mu je zapisal v vseh segmentih in pustil v njem neizbrisen pečat. Dragiša Modrinjak se je rodil leta 1935. Poklicno se je zapisal fotografi- ji, izšolal se je pri mojstru Langerhol- cu na Ptuju. Vseskozi se je še naprej izpopolnjeval, tako v fotografski stroki kot na drugih humanističnih področjih. Vse od leta 1958 do upo- kojitve je bil fotoreporter pri časopisu Večer, kasneje tudi za časopis Delo. Večer brez njegovih fotografij ne bi bil, kakršen je bil, še zmeraj z nostal- gijo in spoštovanjem gledamo in ob- javljamo njegove fotografije iz našega arhiva. Za svoje delo je bil večkrat nag- rajen, pridobil je naziv mojstra foto- grafije in mednarodni naziv umetnika FIAP. Leta 2 0 00 je bil imenovan za zaslužnega člana Fotokluba Maribor. Razstavljal je doma in v tujini, doslej največji pregled njegovega dela (črno- Dragiša Modrinjak (Janko Rath) bele fotografije 1955-1980) je bil leta 2001 v Umetnostni galeriji v Mari- boru. (kr) ub vecer ker cenimo vaše zaupanje Frančiška Jelenko Dr. Rudolfa 2 Slovenske Konjice ; • Franc Maruško Trčova 73 Malečnik Računalniško izžrebana naročnika Večera bosta po pošti dobila bon za kopanje in kosilo za dve osebi. Iskrene čestitke! / v VECER Termalni Park Terme Ptuj Telefon: 02/7494100 Mariborski apel vladi, naj pomaga Nacionalni svet za kulturo v Mariboru o evropski prestolnici kulture, njenem programu in poslanstvu ter želenih in dobljenih investicijah PETRA ZEMLJIČ Nacionalni svet za kulturo je včeraj podprl program evropske prestolnice kulture (EPK) in ga označil za dobre- ga, med debato o njem pa so se njegovi člani seznanjali z aktualnimi dejstvi. Da so časi drugačni in da je denarja za nacionalni kulturni projekt nedvo- mno manj, je neizbežno dejstvo in ne nov podatek. Medtem ko je mariborski podžupan Janez Ujčič apelira na šefe na kulturnem ministrstvom, da naj le "pomagajo" pri vzpostavitvi osrednje- ga uprizoritvenega prostora EPK, je za- časni minister za kulturo dr. Boštjan Žekš dal jasno vedeti, da denarja ne bodo dali več, ker ga nimajo. Maribor nima denarja, a potrebuje simbolno prelomnico Pravzaprav so včerajšnoi sejo v Ve- trinjskem dvoru bolj krojili tisti, ki so bili vabljeni nanjo. Očitno bo imela mariborska občina precej težav pri novih investicijah, kajti, tako Ujčič, vse bo jasno po 8. novembru, ko bo, če bo, občina prodala del svojega pre- moženja in z njim zagotovila ustrezne vsote. To je po besedah podžupa- na največji problem Maribora, ki bi moral "nujno prenoviti mariborski grad, zgraditi Umetnostno galerijo z Maksom do septembra 2012, osre- dnjo knjižnico na Rotovškem trgu 2013.". EPK je še zmeraj po Ujčičevih besedah edina in ključna priložnost za Maribor, sem pa spada še vzposta- vitev osrednjega prizorišča za uprizo- ritvene umetnosti EPK, torej prenove ene od hal bivše TVT Boris Kidrič, ki naj bi po naših informacij stala slaba dva milijona in bi bila tudi "simbol- no prelomna" v smislu revitalizaci- je industrijske dediščine, po kateri stopa vsa Evropa. Zato javno pošilja apel na vlado, naj pomaga. A v kul- turnem ministrstvu so zaenkrat neo- majni. Za program EPK bodo v dveh letih prispevali 13 milijonov in niti evra več, ker ga nimajo, pravi minis- ter, državni sekretar Jožef Školč pa, da so za investicije v vseh mestih, ki bodo gostile EPK, doslej prispevali že 70 milijonov. Boštjan Žekš je bil jasen, da treba operirati z denarjem, ki je na voljo, in se vprašati, "koliko muzike dobimo zanj", o investicijah pa je zgolj dejal, da to, "kar mu razlagajo, je zelo žalostno". Seveda bodo v nekaj dneh natančno preučili mariborski pred- log o osrednjem prizorišču, a pomis- lekov oziroma nejasnosti je veliko. Po njegovem mnenju ni jasno, ali država sploh lahko vlaga v privatno lastnino, prav tako se ne ve, kdo bo tisti, ki bo postopke za vzpostavitev prizorišča izpeljal. Zavod EPK to menda ne more biti, saj za to ni registriran. Premalo denarja, a so druge poti Školč je menil, da se na ministrstvu preveč ukvarjajo z Mariborom, prema- lo pa z inovacijo povezave partnerskih mest, ki je slednjim prinesla tudi nove investicije. "Maribor se vse preveč ukvarja s tremi željami, ki so UGM, Maks in knjižnica, pri tem pa pozablja na novo lutkovno in prenovljen Ve- trinjski dvor. Na ministrstvu imamo za nekatere investicije celo rezervira- na sredstva, a jih nismo mogli porabi- ti. Še zdaj ni jasno, ali se bodo sredstva za UGM lahko črpala z vidika za to po- stavljenih standardov. V petek naj bi dobili še delno gradbeno dovoljenje za knjižnico in seveda bomo preverili, kaj je na tem," je dejal, potem pa program- skemu direktorju EPK Mitju Čandru svetoval, naj ne izplačuje višjih hono- rarjev, kot so sicer v Sloveniji, general- ni direktorici dr. Suzani Žilič Fišer pa, da naj ne tarna zaradi sredstev za pro- mocijo, kajti na voljo so ji najrazličnejši kanali, od urada vlada za komunicira- nje do diplomatskih predstavništev. Da bi denarja za promocijo moralo biti več, pa je ponovno izpostavil di- rektor Narodnega doma Vladimir Ru- kavina. Milijon evrov od obljubenih skoraj osem je premalo, samo Gradec jih je imel denimo 15. Tudi za pro- gram je menil, da je brez presežkov, s tem pa se ni strinjal Čander. Zanj je denimo presežek sklop Urbane brazde, torej neki novi, kvalitativni programi, medtem ko so neka zvezdniška imena zgolj atraktor. "Sicer pa so na novo sprejeta pravila taka, da je EPK kot zvezdništvo celo prepovedano. Vem, da bi drug programski vodja naredil marsikaj drugače, a iz te posode, ki jo imam na voljo, sem skušal narediti maksimum", je še dejal Mitja Čander. Satanizem? Kaj še?! Prej rock! Skupina Gregorian je minuli konec tedna v Mariboru in Ljubljani koncertirala vrhunsko UROS SMASEK Sloves vrhunske pop-glasbene atrak- cije se predvsem upravičeno drži svetovno priljubljene skupine Gre- gorian, nemško-angleške zasedbe zlasti sugestivnih pevcev nezgrešlji- vo prepoznavnih, blagoglasnih, tako imenovanih gregorijanskih napevov, ki v nepogrešljivih kutah ob spre- mljavi pretežno klasično rockovskih glasbenikov izvaja priredbe popular- nih skladb najrazličnejših drugih bolj ali manj slavnih, tudi rockovskih in celo klasično-glasbenih skladateljev, a seveda v nepogrešljivem tako ime- novanem gregorijanskem zvenu. In takšna se je dokazala tudi na koncer- tih minuli vikend, 22. in 23. oktobra, v Mariboru in Ljubljani. Koncertirala je med svojo aktualno svetovno turnejo The Dark Side of the Chant (Temna stran korala,se pravi, enoglasnega liturgičnega petja), kjer je v njenem okviru še v prvi polovici ok- tobra nastopala celo na Kitajskem ter dobesedno par dni pred Mariborom po navedbah tudi v Osijeku, v prvih dneh novembra pa bo nadaljevala v Budimpešti in Luksemburgu ter naj bi tudi v sloviti pariški dvorani Opympia, kjer pa je koncert (za) zdaj odpovedan. Nedvomni sloves skupine pa so sicer vsaj pri nas pospremila tudi radikalno drugačna javna mnenja, na primer da naj bi se Gregorian "šli" po eni strani satanizem, po drugi pa žalili pojem gregorijanskega korala. Toda, kar se tiče očitane žalitve, je lahko jasno že samo po diskografi- ji skupine, niti ne poznavajoč njenih koncertov, da seveda ne izvaja pravih gregorijanskih koralov, ampak že rečeno priredbe bolj ali manj pop- ularnih skladb drugih skladateljev, Gregorian, asketsko in bombastično hkrati (Boris Vugrinec) le-teh (ne pa, recimo, svojih izvirnih skladb) pa ne izvaja zato, ker bi ne imela lastne skladateljske domišljije, temveč ker bi potem sploh ne bilo a t r a k t i v n e ga učinka, da vnaprej dobro znane skladbe zazvenijo po (psevdo)gregorijansko. Kar pa se tiče očitanega satanizma, ga je kvečjemu le toliko, da se je skupina z aktualno ploščo, po kateri je naslovljena turne- ja, in predtem že z delno isto naslovlje- no ploščo The Dark Side (Temna stran, 2004) odlično podala tudi v bolj trdo- rockovsko muziciranje. Koncert v veliki, Gallusovi dvora- ni ljubljanskega Cankarjevega doma je med drugim zaznamovala pravza- prav asketska scenografija, ki pa je skozi koncert bila izjemno učinkovita n a j p r ej po zaslugi d o m i š l j e n ih video projekcij in nato tudi kar pre- senetljivih p i r o t e h n i č n ih trikov. Že pred začetkom koncerta je tako na platnu pred odrom pomnoženo o d s e v al o k r o g li o r n a m e n t a l ni simbol Gregorian, ki je potem v slogu rockovskih zasedb krasil tudi osredn- jega v bateriji bobnov glasbene zased- be takoj za pevci v odrskem ospredju. Skupaj s projekcijami je tudi vsa domišljena osvetlitev koncertne pred- stave ustvarjala povrh vsega njeno prizorišče, ki se je tako lahko v tre- nutku spremenilo v nekaj čisto dru- gega kot prej, ali pa je bila zaslužna za ne ravno vsak dan videna os- vetljevanja nastopajočih, recimo, iz izjemne bližine v sicer popolni temi. In medtem ko so Gregorijani v kutah med nedvomno sugestivnim enoglasnim zborovskim petjem ter obenem presenetljivo glasovno razno- likim solističnim izvajali prečiščeno "koreografijo" meniških sprehodov ter tudi s prisrčnim nagovarjanjem post- opno vse bolj navdušeno ploskajočega občinstva razblinjali možnost sata- nizma, so za učinkovite poudarke poskrbeli še premišljeno občasni pirotehnični triki, med katerimi omenimo akterskega bobnarja, ki je proti koncu koncerta bljuval ogenj in skoraj gorel, ter pevko Amelio Bright- man z dlanmi, nekajkrat zajetimi z ognjem. Satanizmu, če bi ga iskali za vsako ceno kot dlako v jajcu, bi se edino blizu lahko zdel sicer posrečen, duho- vit prizor, ko Brightmanova kot skoraj nekakšna kurtizana zapeljuje Grego- rijane, nakar mislijo, da so jo spravi- li na povodce, po trakovih razvite iz pasu ogrodja njene tako nakazane krinoline. Sicer pa je koncert z izbo- rom skladb od (naj)starejših do novih navkljub po nekaterih mnenjih (pre) visokim cenam vstopnic in javne- mu očitku, da je namesto napove- danih 150 minut trajal 15 minut manj (vključno z 20-minutnim odmorom), bil v velik užitek in neskončno daleč od satanizma.