URN_NBN_SI_DOC-R41ZL8I6

Pogled na projekt Čakajoči (študentje ALUO), Katje Oblak (telo-Kip-Gib) in Anje Kranjc (Atelje) (Triartes, Gašper Domjan) Ko kiparstvo govori z idejo Kiparstvo danes. Kipi, figure in telesa, Galerija sodobne umetnosti Celje ALENKA DOMJAN Do 13. novembra je v Galeriji sodobne umetnosti Celje na ogled odlična raz- stava Kiparstvo danes. Kipi, figure in telesa, 2. del projekta, ki so ga pripravi- li kustosi Tomaž Brejc, Irena Čerčnik, Ji0i Kočica (sodeluje tudi kot kipar) in Polona Tratnik. Če je bil prvi del Ki- parstvo danes. Komponente, stičišča in presečiša (2010) uvod v aktualiza- cijo kiparske problematike in je odpi- ral široko polje tega medija (sodelovalo je 32 umetnikov), se dotikal njegovih ranljivih točk, vezanih na novo teh- nološko produkcijo (novi mediji vid misel/verbalno), se spraševal o krite- rijih subtilnosti, o ohranjanju (umetni- ške) forme, o subjektivnih strategijah, predvsem pa o tem, kje so meje kipar- stva danes, se drugi del projekta Kipi, figure in telesa odvija v polju "haptič- nega" (telo dotik neverbalno/čutno). Vanj so vključena dela umetnikov Mirka Bratuše, Polone Demšar, Boštja- na Drinovca, Anje Kranjc, Ji0ija Kočice, Gregorja Kregarja, Boštjana Novaka, Nike Oblak & Primoža Novaka, Katje Oblak, Žige Okorna, Zorana Srdica Ja- nežiča, Luja Vodopivca in Projekt Ča- kajoči, študentov 4. letnika ALUO pod mentorstvom Alena Ožbolta. Razsta- vo spremlja katalog z izrazito osebno zastavljeno študijo Tomaža Brejca, s teorijami sodobnih filozofov pod- krepljeno razmišljanje Ji0ija Kočice in kratkimi eseji drugih piscev, ki opre- deljujejo dela posameznih kiparjev. Zanimivo je, da se je znotraj ki- parstva v zadnjem stoletju dogodilo bistveno več kot v slikarstvu in da je ontologija kiparstva pisano polje raz- ličnih predstavnih in interpretacijskih modelov (kip - skulptura - plastika - objekt koncept - kos) ter materialov, da pa so študije in bolj ambiciozno za- stavljene razstave o kiparstvu pri nas redke. Zato projekt Kiparstvo danes, zaznamovan z generacijskimi premiki in ustvarjalnimi zgodbami, ki odpira- jo različne vidike in dogajanja znotraj kiparstva zadnjega desetletja, v našem prostoru, ponuja zanimive smeri raz- mišljanja o sodobnem kiparstvu. Vprašanje relacije med mentalnim in telesnim Če sledimo trditvi, da se je kiparstvo pričelo z izkušnjo telesa (pomemben dotik jaz sem) in se končalo z njegovo izgubo v objektu (objekt brez dokazo- vanja - sem samo to, kar sem), ki ne kaže nobenega interesa več za člove- ka, pridemo najprej do vprašanja, kaj sploh lahko kiparstvo danes ponudi novega? in kje so njegove meje v svetu hiper produkcije predmetnega ter v neznosni hitrosti razvoja novih idej in dosežkov visoke tehnologije? Zna- nost je namreč razdvojila človeka na fizično in duhovno substanco in "post- moderno telo" danes poleg informa- cijske tehnologije, ki spreminja našo percepcijo prostora in časa, nadzoruje tudi biotehnologija; slednja spreminja resničnost na globljih ravneh človeko- vega doživljanja in v sebi skriva nevi- dne in človeku potencialno nevarne posledice. Ustvarja koncept, ki je in- diferenten do čutne substance in s svojimi dosežki postavlja telo v vir- tualno iluzijo, medtem ko se druga smer obrača k izvornemu k telesu kot energijskemu bitju; vzpostavlja po- tencialni odnos med doživljanjem in delovanjem ter odpira vprašanje rela- cije med duševnimi procesi in fizično strukturo organizma med mentalnim in telesnim, ki se danes zdita, zaradi ločevanja dveh osnovnih principov bivanja, duhovnega in materialnega, še vedno nezdružljivi. In prav v tem razporku diha letošnja razstava; po- sveča se aktivnemu telesu, prostoru (tukaj) in času (zdaj) ter kip spreminja v dogodek. Prefinjeno razpira pomen sodobnega v kiparstvu, ne v formal- nem, temveč idejnem smislu, usmerja se k subjektu, kjer telo osmišlja ume- tnost (v tem kontekstu se navezuje na performans). V predstavljenih delih je poleg strategije estetske, etične, druž- bene, tudi politične narave, čutiti ran- ljivo senzibilnost, ki vstopa v območje drugačnega zaznavanja, ne zgolj vizu- alnega (oko), ampak tudi haptičnega (z izkušnjo telesa). Naše oko je namreč od hipnih, mimobežnih pogledov vse bolj utrujeno in za male zgodbe, ki jih piše čas, potrebujemo drugačno udobje čutov. Zato je toliko bolj po- memben sestop iz formalne kiparske prakse v pozicijo subjekta, v bistvo ži- vljenja. Umetniki danes koristijo vsa raz- položljiva sredstva in materiale, ki jim omogočajo subjektivne odločitve. Poleg klasičnih kiparskih materialov izbirajo tudi med nekiparskimi, čisto vsakdanjimi (tekstil, žagovina, pesek, papir, vosek, mast, juta, plastika, ...), ki postanejo oblikovne in vsebinske sestavine kipa; poudarjajo njegovo fizično prezenco in s tem ustvarjajo duhovno predstavo celote v prostoru (kip/figura telo/gledalec - prostor). Kiparstvo, ki prestopa mejo kiparskega Gledalec vstopi v galerijo, kamor se je naselila množica nenavadnih figur, Razstava se posveča aktivnemu telesu, prostoru (tukaj) in času (zdaj) ter kip spreminja v dogodek Zgodbe iz novih glasbenih svetov Pozdravni koncert novega umetniškega in glasbenega direktorja Opere 27. oktober 2 0 11 ob 19.30 ZA SIMFONIČNI CIKEL, CIKEL PLUS IN IZVEN 28. oktober 2 0 11 ob 19.30 pokončnih teles žena, mož in otrok, ki z nemimi obrazi strmijo pred sebe in čakajo. Tukaj in zdaj. Na usodo? Toda kakšno? In on je med njimi. S pogle- di in s telesom. Vzpostavi se reciproč- nost haptična izkušnja, ki biva med njimi in njim, med vsemi in prosto- rom. Telesa ustvarjajo prostor in pro- stor spreminja njihov pomen. In s tem ko gledalec stopa iz prvega v vsak na- slednji prostor, od kosa do kosa, sledi različnim življenjskim ritmom, v kate- rih se skrivajo socialni, eksistencialni, performativni, pripovedno-alegorični in igrivo-zabavni konteksti. Spoznava, da Kiparstvo danes prestopa mejo "ki- parskega" in se spopada z idejo, kako kreirati delo, da bo postalo zavest umetnika, da bo postalo telo sedanjo- sti, tukaj in zdaj. Razstava Kipi, figure in telesa je soglasje štirih kustosov, dvanajstih umetnikov in osmih študentov (pro- jekt Čakajoči), ki so se odzvali povabi- lu, da v zapletenih poljih vizualnega vpišejo izkušnjo "začutenega"; da dis- kutirajo o tem, da nova senzibilnost ni povezana samo s tehnološkim razvo- jem, ampak lahko vodi tudi v obrat, k prvinskemu, k vzpostavljanju dotika in dojemanju čustev. Tako kot znanost tudi umetnost ustvarja svoja pravila in nobena od njiju ni vnaprej nadrejena drugi, lahko pa se prepletata. To pa je že poglavje za naslednjo razstavo Kiparstvo danes, tretjo po vrsti, ki bo v Galeriji sodobne umetnosti Celje leta 2013. P r o g r a m Samuel Barber: Adagio za godala George Gershwin: Porgy and Bess, simfonična slika (prir.: Robert R. Bennett) Leonard Bemstein: West Side Story, simfonični plesi Antonin Dvorak: Simfonija št. 9 v e-molu, »Iz novega sveta«, op. 95 GLEDALIŠKA BLAGAJNA T: 0 2 2 5 0 61 15, E: boxoffice@sng-mb.si je odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.30, v soboto od 10.00 do 13.00 in uro pred predstavo. SPLETNA TRGOVINA www.mojekarte.si ^ . N o v a K B M ZAVAROVALNICA MARIBOR MARIB0R2012 w w w . s n g - m b . si Evropska prestolnica kulture