URN_NBN_SI_DOC-R41ZL8I6

DANES Son J a Ploj Ratajc Resnice in izbire Ne vemo, ali so se pretendenti za oblikovanje nove slovenske vlade včeraj, ko so, vsi po vrsti, na Brdu poslušali mnenja gospodarstveni- kov, kaj bi bilo treba storiti, da Slovenija kolikor toliko znosno preživi krizo, ki preplavlja svet, potihem celo nekoliko ustrašili izziva. Menedžerji so predstavili svoje resnice in izzive, nedvomno jih bodo pred 4. decembrom predstavile tudi druge družbene skupine - in potem bodo na vrsti izbire. Težke kot že dolgo ne. Nobena skrivnost ni, da so številna slovenska podjetja, zaznamovana s težo tranzicije, z nedefinirano lastniško strukturo, s premalo sposobnimi vodstvi in preveč odvisna od bančnih kreditov, svetovno krizo dočakala slabše pripravljena kot konkurenti in da so zgodbe s prevzemi, pa če so bile motivirane z željo posameznikov po lastništvu ali nacionalnim interesom, močno načele podjetni- ške in tudi bančne bilance. Morda je še hujše, da so spodjedle tudi zaupanje v menedžerje, ki se jim je potem težko verjelo tudi takrat, ko so javnosti pripovedovali o spremembah, ki so v času - ko so slovenska podjetja primorana konkurirati drugim podjetjem po vsemu svetu - najbrž neizbežne: o spremembah pri upokojevanju ali pri trgu dela, o spremembah, ki jih državljani povsod po svetu težko sprejemajo, saj se dotikajo vsakega posameznika. O tem, da je mogoče v javnem sektorju porabiti le primeren del ustvarjenega, ker je treba pomemben del nameniti razvoju, ki naj prinese nove produkte, nove storitve in nova delovna mesta. Kdo - in kako - bo sicer odplačal posojila? In vendar gospodarstveniki optimistično odgovarjajo, da vedo, kaj gre narobe, in verjamejo, da je lahko Slovenija uspešna država. Po izvozu na prebivalca je Slovenija še vedno visoko med državami EU; na evropskem zemljevidu je tako majhna, da ni mogoče vanjo zapisati niti imena države, vsebuje pa prebojno moč, ki jo je treba znati izkoristiti in poiskati sinergije, je pred dnevi v eni od razprav dejal direktor našega morda najuglednejšega znanstve- nega inštituta. Stečajev in prisilnih poravnav še ne bo konec, izbira prioritet in iskanje sprotnih ravnotežij utegne biti - ker je tudi država že precej zadolžena - še težavnejše kot po prvi krizi. Morda pa je že dovolj hudo, da se tokrat pred volitvami ne bomo pogovar- jali samo o novih obljubah, pač pa predvsem o izbirah, ki so nam na voljo. Na Brdu so na vrhu gospo- darstva staknili glave in ideje vsi politični liderji. Desni, levi, srednji, zeleni, modri, rumeni, rdeči in črni so sedeli skupaj v eni vrsti in se celo poslušali. Aja, kaj je že 4. decembra? LEVO SPODAJ Na vrhu slovenskega gospodarstva je bila v prvih vrstah večina liderjev političnih strank. (Tit Košir) Predvolilne gospodarske zaušnice Gospodarstveniki so včeraj političnim strankam izročili seznam svojih zahtev in jih pozvali, naj bo gospodar- stvo prioriteta volilne tekme lovanje. Podobne očitke so izrekli tudi kolegom v državnih podjetjih. "Mene- džerji državnih podjetij so večinoma nesposobni ali pa nimajo enakih inte- resov, kot ima interese podjetje. Sicer ne bi bilo tako. Koliko direktorjev dr- žavnih podjetij bi vi zaposlili? Jaz zelo malo," je še povedal prvi mož Roboti- ne. "Preveč razpravljanja" "Mislil sem že, da sem zgrešil. Da je to partijski kongres. Veliko preveč je raz- pravljanja," je včeraj komentiral član občinstva. Kajti dlje ko je trajal včeraj- šnji vrh, bolj je postalo jasno: gospo- darstveniki ne razmišljajo vsi enako. Prevladoval je sicer pesimizem o seda- njih razmerah v Sloveniji in o težavah, ki nas šele čakajo v bližnji prihodno- sti. Optimisti pa so predvsem opozar- jali, da je prav podjetništvo tisto, ki mora dajati zagon državi. "Ta debata mi že gre malo na živce," se je k besedi javila Mateja Mikec, direktorica pod- jetja Interseroh. "Sprašujete se, kaj vse lahko za vas naredi država. Zakaj se ne vprašate, 'kaj pa lahko storim jaz, kje je tukaj moja vloga, moja odgovornost'?" Franci Pliberšek, generalni direktor podjetja MIK Celje, je povzel, da mora gospodarstvo predvsem več vlagati v prihodnost. "Če bomo vlagali v razvoj, se ni treba česa bati. Mi podjetniki znamo delati. Potrebujemo pa pravno državo, ki bo učinkovita, da bomo iz- stavljeni račun dobili plačan." A kot je poudaril predsednik GZS Samo Hribar Milič, se gospodarstve- niki morda ne strinjajo v vseh pogle- dih, a na koncu si vsi prizadevajo za gospodarsko rast Slovenije. Ali druga- če, četudi gospodarstveniki med seboj tekmujejo na trgu, so na istem bregu v svojih zahtevah, željah in prizade- vanjih. Slovenska razklana politika pa tega potenciala ne premore ne glede na splošne zaveze k skupnemu dobremu. Narobe svet, a včeraj so predstavniki politike manj govorili in bolj poslu- šali, pri tem pa bili deležni kar lepih klofut. Celo od gostiteljev na GZS. Ti so jih že vnaprej večkrat opozorili, naj ne JURE STOJAN ALEŠ KOCJAN "Čas je, da se soočimo z realnostjo." To misel je izrekel Devid Pelčič, direktor družbe Robotina. A vendarle povze- ma duh včerajšnjega Vrha slovenske- ga gospodarstva - tradicionalnega srečanja članov Gospodarske zborni- ce Slovenije (GZS) s slovenskimi poli- tiki. Letos že šestič po vrsti, vendarle za več kot mesec prej kot po navadi. Zaradi predčasnih volitev, kakopak. "V Sloveniji - državi in gospodarstvu - žal nismo zanimivi," je še nadaljeval Pelčič. "Tranzicijska zgodba o uspehu se je izpela, nove pa nismo znali začeti. Mislim, da je to dobro novica. Šele ko sprejmemo realnost, lahko začnemo graditi naprej." Sedem zahtev gospodarstva Kar sedem področij so predstavili po- litikom, ki potrebujejo rešitev. Na GZS so jih vljudno poimenovali "pogoji za uspeh" ter od lanskega in predlanske- ga vrha se niso kaj veliko spremenili. Da je pač treba pospešiti gospodarski razvoj, debirokratizirati javni sektor in povečati njegovo učinkovitost, končno uvesti vladavino prava, začeti varčeva- ti, sprejeti strukturne reforme, graditi zaupanje, ugled in družbeno odgovor- nost, in to v politiki in v gospodarstvu, pa tudi spodbujati internacionalizaci- jo slovenskega gospodarstva. "Cel svet je naš trg in povsod je konkurenca," je povzel Uroš Slavinec, predsednik uprave Heliosa. Da bi bili č im bolj konstruktivni in konkretni, so na GZS pripravili tudi seznam štirinajstih za- konov, ki jih je treba spremeniti že v naslednjem letu, takoj ko nova vlada začne svoj mandat. Ampak gospodar- stveniki so skeptični. "Podjetja pravzaprav ne potrebu- j e mo politike, politiki potrebujete podjetja. Podjetja je moč preseliti in verjamem, da marsikdo od uspešnih podjetnikov že razmišlja o tem," je bil oster Pelčič. "Države pa ne moremo in nočemo preseliti." Gospodarstveniki v javnem sektorju pogrešajo predvsem profesionalno in ciljno usmerjeno de- Za volilno tekmo nepopularni predlogi Predstavniki političnih strank so včeraj slišali kar nekaj nepopularnih pre- dlogov gospodarstva, ki bi si jih sami pred svojimi volivci - na predvečer volilne dirke - le težko privoščili. Da naj se Slovenija dodatno zadolži za mi- lijardo evrov, ta denar pa nameni razvojnim projektom zdravih srednjih in malih podjetij - s poudarkom na realnih projektih, ki bi prodajo povečali na milijardo evrov na podjetje. In to z ostrim nadzorom, kot je komentiral prvi mož Kolektorja Stojan Petrič, "ne potrebujemo bleferjev". Gospodarstveniki bi celo dvignili obdavčitev premoženja in DDV. Seveda pa tudi skrčili javni sektor in predvsem učinkovitejše upravljali državo in njene institucije. Kot bi živeli v dveh svetlobna leta oddaljenih svetovih. Politika, ki rada niza oblju- be, in gospodarstvo, kateremu je malo mar za obljube, več pa za učinke in okvir, v katerem mora delovati. Predvsem pa za učinke. "Za gospodarskega ministra postavite gospodarstvenika, ki je vodil veliko podjetje," je bodočo vlado - kdorkoli jo bo že sestavljal - pozval Petrič. "Ni dobro, da je minister nekdo iz ekonomske ali kakšne druge fakultete." (jst, ka) predavajo o svojih predvolilnih pro- gramih, saj da jih bomo v naslednjih tednih še dovolj poslušali. Politiki za streznitev Iz besed predstavnikov političnih strank je bilo zaslutiti skupni pogled, da p o t r e b u j e mo več o p t i m i z m a, enotno nastopanje in streznitev. Vsi prisotni predstavniki politične kraji- ne so se oglasili k besedi. Med prvaki političnih strank je najdlje mikrofon podržal predsednik SDS Janez Janša in povedal, da v Evropi vlada velika zaskrbljenost. Ne zato, ker ne bi bilo na vidiku rešitev, temveč zato, ker jih je težko uresničiti. "Kitajska porabi za sprejem sistemskega finančnega zakona en dan, ZDA en mesec, EU pa za spremembo pogodbe tri leta," je ponovil svoje besede, zapisane med vikendom na twitterju. "Tudi v Slo- veniji poznamo rešitve. Vprašanje, ali smo jih v praksi sposobni uresničiti," je dejal in opozoril, zatorej bo vlada težko učinkovita, če bo v "naslednji koaliciji pet strank". Potrebna je koa- licija razuma in zdravorazumski do- govor, je še menil in dodal: "Politika ne more ustvarjati delovnih mest v gospodarstvu, lahko pa veliko pokva- ri. Streznitev je potrebna." Gregor Golobič, prvak Zaresa, je stopil v bran državi, javnemu sektorju in politiki, saj je menil, da smo v Slo- veniji pogosto preveč kritični do svoje države in njenega aparata. Doktrina, da brez učinkovitega javnega sektor- ja ne bo razvitega gospodarstva, je zgrešena. "Od podajanja gnilega jajca je treba preiti k odločilnim temam," je zatrdil. Novinec na strankarskem političnem parketu Gregor Virant je zbranim ponudil prosto delovno mesto za menedžerja, ki bi prevzel gospodarski resor. "Kvoto za to osebo zagotavljamo," je bil jasen. Politikom pa kot izziv ponudil izbiro menedžerjev za javni sektor preko kadrovskih agencij, ki bi izbrale najbolj kompetentne vodstvene kadre. Radovan Žerjav (SLS), ki je v politiko prišel iz gospodarstva, pa je v politiko povabil gospodarstvenike. Zoran Jan- kovic, ki se je dolgo otepal oznake, da je politik, je prišel na Brdo, ko so go- spodarstveniki že povedali svoje in so prišli do besede politiki. Zdaj, ko ak- tivno nastopa v volilni dirki s svojo politično stranko, je zbranim gospo- darstvenikom povedal, da mora biti vsakdo pri svojem delu motiviran. Tudi v javni upravi, ne glede na plačo. LOTO Rezultati 85. kroga - 23. 10. 2011 Izžrebane številke za LOTO: 8, 12, 20, 22, 24, 26, 34 in dodatna 4. - Sedmice ni. Izžrebana številka za LOTKA: 128042 - LOTKA ni. Izžrebane številke za LOTO PLUS: 12, 17, 26, 28, 29, 35, 36 in dodatna 9. - 7 PLUS ni.