URN_NBN_SI_DOC-R41ZL8I6

Bolnišnice so si zelo različne v poslovanjih in s tem tudi v rezervah, ki jih imajo. (Robert Balen) Predstavnikov vlade ni bilo V zdravstveni blagajni "samo" 47,7 milijona evrov minusa, skupščina ZZZS pa nesklepčna MATEJA GROŠELJ Štirje predstavniki vlade v najvišjem organu Zavoda za zdravstveno zava- rovanje Slovenije (ZZZS), Elda Gre- gorič Rogelj, Valentina Prevolnik Rupel, Stane Vencelj in Eva Zver, so neudeležbo na včerajšnji izredni seji malo pred n j e n im začetkom pisno utemeljili z ugotovitvijo, da je tak sklic "preuranjen", ker so ZZZS ter ministrstvi za zdravje in za finance "sredi intenzivnega usklajevanja ocen poslovanja ZZZS za leto 2011"; ocene torej niso dokončne in "jih ni smi- selno obravnavati". Poleg tega v raz- pravi in za odločanje ni pripravljenih dokumentov, konkretno, ni novega rebalansa, so v pojasnilu še zapisali manjkajoči štirje delegati. "Prav zato, k er je b i la za n as vladna zavrnitev rebalansa, ki smo ga pripravili, izreden dogodek, smo sklicali izredno sejo. V najboljši veri, da z ukrepi zmanjšamo primanjkljaj ter rešimo, kar se rešiti da. Od vlade si ne dopustimo očitati, da je ta skupščina totalno brezvre- den balast in jo je treba ukiniti," je bil tako kot vsi drugi prisotni ogor- čen predsednik skupščine Vladimir Tkalec. Če vlada opravlja le tekoče posle, bi mednje moral soditi tudi re- balans letošnjega finančnega načrta ZZZS, je še dejal. Na novinarsko vprašanje, kako si razlaga obstrukcijo, je generalni di- rektor ZZZS Samo Fakin najprej molče odgovoril z dolgim vzdihom, nato pa povedal: "Danes se preprosto niso hoteli soočiti z dejstvom, da manjka- jo sistemske spremembe, in s tem, da močno zamujajo z zakonodajo za sta- bilnost zdravstvenega sistema." Po njegovem spominu trije poglavitni zdravstveni zakoni v predalih ležijo že štiri leta. "V vsakem primeru, s predhodnim soglasjem ministrstva za zdravje ali brez njega, bo ZZZS pripra- vil nov rebalans po pravilih igre, ki so sedaj v veljavi," obljublja Fakin. Na udaru bolnišnice, zdravstveni domovi ne Ker ob odsotnosti še nekaterih drugih članov na strani delodajalcev včeraj- šnja skupščina ni mogla sprejemati odločitev, so se delegati le seznanili z aktualnim finančnim stanjem - sep- tembra je primanjkljaj zdravstvene blagajne znašal 47,7 milijona evrov - ter z možnimi scenariji, kako lahko zavod brez zadolževanja, k čemur ga je obvezala vlada, izpelje letošnje leto. "Kot sem že večkrat rekel, denarja je, kolikor ga je, in ZZZS ga bo izvajalcem namenil toliko, kolikor ga lahko. Če ne bo nobenih aneksov, nobenih do- datnih varčevalnih ukrepov s strani vlade, bo najmanj 30 milijonov evrov treba premakniti v prihodnje leto," po- jasnjuje Fakin. Skratka, izplačilo tretje tranše lahko bolnišnice, ker mora zavod leto skleniti s stanjem nič, pri- čakujejo po novem letu. Se bodo torej zadolževale bolnišni- ce? Fakin odgovarja, da nekatere da, nekatere ne, češ da so si zelo različne v poslovanjih in s tem tudi v rezervah, ki jih imajo. Nikakor in v nobenem primeru pa finančne zadrege javne blagajne ne bodo občutili zdravstveni domovi in koncesionarji na primarni ravni. "Zdravstveni domovi so prva črta, opravijo 80 odstotkov zdravstve- nih storitev in jih bomo čuvali. Poleg tega imajo drugega lastnika. Morebi- tno izgubo bolnišnicam pa mora po- kriti vlada po zakonu," je jasen Fakin. O znižanju odstotnih deležev, za določene zdravstvene storitve pre- nesenih iz obveznega v prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ni bilo raz- prave, nesklepčnost pa po direktorje- vih besedah na načrtovano izvedbo ni vplivala. "Nič se ni zamaknilo. Ti deleži naj bi začeli veljati s 1. januar- jem, če bomo imeli do 15. novembra še eno skupščino, potem je časa dovolj." Ta ukrep letno prinaša 14,4 milijona evrov prihranka, če bi se potrudili, že decembra 1,2 milijona evrov, a to bla- gajne ne bi rešilo. Na zelo k o n k r e t no v p r a š a n je Fakinu, kaj se je zalomilo v njunem odnosu z resornim ministrom Do- rijanom Marušičem, saj mu je prav minister z imenovanjem in priznava- njem njegove strategije dela dal zeleno luč za imenovanje in vodenje ZZZS, je Fakin predstavnici zavarovancev Zdenki Bobovec odgovoril: "Jaz sem strokovni delavec. Ko definiram pravi- ce in denar, se to deli po ključu dosto- pnosti. Se ne umikam od svoje vizije in ne spreminjam svojega kurza, to počne politika. Ministru ni treba od- govarjati za stabilnost finančnega po- slovanja, jaz moram." Kaj bo storil državni svet Kazenskemu zakoniku grozi, da bo moral tik pred volitvami še enkrat pred poslance VANEŠŠACOKL Dopolnjenemu kazenskemu zakoni- ku, ki je bil prejšnji teden, malo pred razpustitvijo državnega zbora, potr- jen s 45 poslanskimi glasovi, danes grozi veto državnega sveta. Predla- ga ga skupina državnih svetnikov z Bogomirjem Vnučcem na čelu, med drugim zato, ker da spremenjeni pa- ragrafi neustrezno, pretirano sankci- onirajo zlorabo avtorskih pravic (na internetu). In to kljub temu da so v pravosodnem ministrstvu tako ime- novani Šturmov kazenski zakonik vmes na tej točki že spremenili tako, da ni kaznivo na primer presnemava- nje glasbe, dokler je v osebni uporabi in se s tem ne služi. Državni svetniki obenem ne ver- jamejo, da bi novo kaznivo dejanje: oškodovanje javnih sredstev, kdo v resnici čutil na svoji koži, ker grešni- kov za nazaj ne bo mogoče preganjati. Zato se je že pojavilo vprašanje, naj- prej od pravosodnega ministra Aleša Zalarja, ki v vsem skupaj vidi politični motiv, koga ščiti državni svet. Pa kako da vse stranke in liste pred predčasni- mi volitvami napovedujejo, da bodo šle brez milosti nad gospodarski kri- minal in korupcijo, zdaj pa je možno, da državni svet, ki ga vsi akterji de- cembrskih volitev niti ne bi ohrani- li, zavrne kazenski zakonik, ki daljša seznam gospodarskih kaznivih dejanj in s katerim pravosodno ministrstvo zaokrožuje zaostreno zakonodajo proti temu kriminalu. Če bi bil veto v državnem svetu sprejet, se bodo poslanci morali vrniti v pred predčasnimi volitvami razpu- ščeni parlament in o kazenskem zako- niku še enkrat glasovati, pri čemer bo, da bi bil potrjen, nujnih vsaj 46 glasov podpore. Kar v trenutnih političnih razmerah ni samoumevno doseglji- va številka. Če bi spremembe kazen- skega zakonika padle, bi bila podrta pravzaprav vsa reforma kazenske- ga pravosodja, opozarjajo pri Zalarju. Nove oblike gospodarskega krimina- la ne bi bile kaznive, pod to nalepko iz tega razloga ne bi bil možen odvzem nezakonito pridobljenega premože- nja ... ANDREJ BAJT Zaradi razočaranj nad Pahorjem k Jankovicu Poslanka Janja Klasinc, ki je včeraj izstopila iz SD, naj bi se priključila stranki Zorana Jankovica Pozi- tivna Slovenija. "Čas za razmislek sem si vzela do začetka novembra," pravi. Pogovorov z ljubljanskim županom še ni bilo SAMO TRTNIK Janja Klasinc, poslanka in predse- dnica odbora za zunanjo politiko, je včeraj ožjemu vodstvu stranke in po- slancem poslala dobre tri strani dolgo pismo, v katerem je naštela napake te koalicije v tem mandatu, in vse ob- vestila, da izstopa iz stranke. Pripra- vljena pa je kot poslanka poslanske skupine SD delovati vse do konca tega mandata, če bi se državni zbor še kdaj sestal. "Tako kot je prišla, je tudi odšla," je njen izstop komentiral vodja poslanske skupine Dušan Kumer. Klasinčeva je sicer že nekajkrat bolj ali manj javno povedala, da z delom stranke in predvsem njenega predse- dnika Boruta Pahorja ni zadovoljna. Tako je že pred časom oklevala, ali bi na teh parlamentarnih volitvah sploh kandidirala. Med razlogi za svoj odstop je me- d i j em n a v e d la p r e m a lo o d l o č no zoperstavitev pohlepu kapitala in pre- malo razločno pojasnilo o potrebnosti reform. "Posledica je bila negativna klima in celo apatija, ki je blokirala vso državo," pravi Klasinčeva in na- daljuje: "Na to sem opozarjala že zelo dolgo. Ker sem bila s takšnimi svojimi pogledi v stranki v manjšini, sem ugo- tovila, da je izstop iz SD edina možna rešitev." O tem, kaj bo storila zdaj, pa se bo še odločila. "Čas za razmislek sem si vzela do začetka novembra," je po- vedala včeraj. Pred časom n am je sicer dejala, kako razmišlja, da sploh ne bi več kan- didirala in da bi morala biti ponudba izredno zanimiva, da bi se odločila za Janja Klasinc (Tit Košir) ponovno kandidaturo. Včeraj pa: "Če se bom odločila, da bom ostala v poli- tiki, se bom pridružila tistim, ki bodo imeli pozitivne spodbude, jasno dolo- čene cilje ter odločno in strokovno vo- denje." Nekaj časa se sicer že govori, da naj bi Klasinčevo mikala kandidatura na listi stranke Zorana Jankovica Po- zitivna Slovenija. Sama sicer pravi, da so o tem pogovori že stekli, samo od- ločila se še ni. A vendar je iz vrst Po- zitivne Slovenije mogoče slišati, da se z Jankovicem sploh še nista sestala, dokler pa se ne pogovori z njim, ni nič dokončnega. Težava je v tem, da je Klasinčeva na zadnjih parlamentarnih volitvah kan- didirala v Ljubljani in tudi tokrat je to njena edina možnost. To pa je volilna enota, kjer Jankovic nima težav z na- borom kandidatov. Ravno nasprotno, večje težave imajo njegovi nasprotni- ki, ki se bojijo, da jih bo v prestolnici s svojo listo močno preglasoval. Tako bi se prvič utegnilo zgoditi, da tradici- onalno močne stranke iz prestolnice ne bi imele nobenega poslanca. Prav zato se utegne zgoditi, da bo iz za zdaj še največje vladne stranke odšel še kakšen poslanec, ki morda ne bo zadovoljen z volilnim okra- jem, ki mu ga je namenila stranka. Pred tem je sicer stranko že zapusti- la Julijana Bizjak Mlakar (preselila se je k Desusu), poslansko skupino pa Andrej Magajna (je predsednik Kr- ščanskih socialistov) in Renata Brun- skole (kandidirala bo v Jankovicevi stranki). Pahor je sicer minuli vikend dejal, da ga vsi ti odhodi ne motijo in ne vznemirjajo, saj se ne dogaja prvič, da ljudje zapuščajo stranko. Vox populi: Še naprej vodi Turk Prvo predvolilno merjenje priljubljenosti slovenskih politikov Vox populi, ki ga je za Dnevnik in POP TV opravila agencija Ninamedia, na lestvici ni prine- slo niti približno tako velikih sprememb kot na lestvici strank. Na čelu lestvice, z nekoliko boljšo oceno kot prejšnji mesec, ostaja še naprej predsednik repu- blike Danilo Turk (ocena 3,67). Oktobrsko merjenje je sicer postreglo z neko- liko višjimi povprečnimi ocenami večine politikov - 13 je ocenjenih bolje kot minuli mesec, sedem pa slabše. Za Turkom sta na lestvici politikov opazno bolje ocenjena evropski komisar Janez Potočnik (3,51) in predsednik SLS Radovan Žerjav (3,26). (sta)