URN_NBN_SI_DOC-R41ZL8I6

Rekli so Cvetana Rijavec, predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn: "S primer- nim vodenjem javnega sektorja je mogoče precej zmanjšati porabo države in dodatno spodbuditi go- spodarstvo. Poslovanje države je treba debirokratizirati, trošenje omejiti na največ 42 odstotkov BDP. Rešitev ni le zmanjšanje šte- vila ministrstev ali občin, temveč predvsem v učinkovitem upravlja- nju." (ka) Najzgodnejš i bodo volil konec novembra Državna volilna komisija (DVK) je včeraj potrdila rokovnik volilnih opra- vil za predčasne volitve. Do 9. novem- bra lahko volivci po upravnih enotah (tudi zunaj kraja svojega bivališča) podpisujejo obrazce podpore bodočim kandidatom. Do 4. novembra lahko DVK sporočijo, da želijo glasovati po pošti ali na diplomatsko-konzularnem predstavništvu v tujini. Predčasno gla- sovanje za tiste, ki na volilno nedeljo ne bodo mogli na volišče, bo 29. in 30. novembra ter 1. decembra. Do 1. de- cembra morajo svojo željo sporočiti volivci, ki bi radi na volišča, dostopna invalidom, pa tisti, ki želijo zaradi bo- lezni glasovati doma. (sta, va) Soglasno v korist otrok Vse otroke in mladostnike, obvezno zdravstveno zavarovane po svojih starših, bodo lahko poslej zdravni- ki obravnavali ne samo urgentno, temveč tudi v vseh drugih storitvah, zagotovljenih z obveznim zavarova- njem, četudi delodajalci staršev premij ZZZS niso poravnali. Enakovredno obravnavo omogoča novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstve- nem zavarovanju, ki so jo poslanci dr- žavnega zbora na svoji zadnji izredni seji pred razpustom parlamenta potr- dili soglasno. (mag) VOX POPULI Bo tudi Slaviši Stojanovicu uspelo popeljati slovenske nogometaše na svetovno prvenstvo? Da Ne www.vecer.com Odgovor na prejšnje vprašanje Ali boste spremljali t e k me svetovnega pokala v alpskem smučanju? 44 % Da 56 % Ne Število glasov: 319 Med čermi in izzivi reform Pri ureditvi plač je treba menedžerjem v javnem sektorju omogočiti dolo- čeno stopnjo avtonomije, svetujejo v OECD. Zgolj zmanjšanje števila javnih uslužbencev ne bo dalo zagona gospodarstvu URŠKA MLINARIČ JURE STOJAN Reforma plačnega sistema in reforma celotnega javnega sektorja sta postali nujni. Ne le zaradi krize javnih financ, temveč tudi zaradi številnih anoma- lij, ki so se pokazale v preteklosti, ko je začeta reforma po nastopu gospodar- ske krize leta 2008 ostala sredi poti. In tako niso bila v celoti odpravljena plačna nesorazmerja in vzpostavlje- na pravičnejša razmerja med poklic- n i mi skupinami pri izplačilu plač. Tudi klub najrazvitejših držav, OECD, nam v svoji analizi priporoča, da na- daljujemo z reformo javnega sektorja na način, da vzpostavimo mehaniz- me, ki bodo omogočali ureditev plač v javnem sektorju glede na finančne zmogljivosti in ekonomske kazalnike, pri čemer pa odsvetuje avtomatično indeksacijo plač. Učinkovitost in odprava birokratskih ovir Da bo treba sprejeti dodatne ukrepe in opraviti zaradi vse globlje krize ostrej- še reze od že uveljavljenih v javnem sektorju, se zavedajo tudi sindika- ti javnega sektorja, a hkrati nenehno opozarjajo, da je potrebno bremena krize pravično porazdeliti. Ob tem pa se je v politični in gospodarski retori- ki uveljavila mantra, da je zmanjšanje armade 160.000 javnih uslužbencev eden ključnih dejavnikov za ponov- ni zagon gospodarske rasti. Zgrešeno. Zgolj zmanjšanje aparata javnih usluž- bencev, tudi če za dva odstotka letno, ne bo avtomatično pripomoglo k po- novnemu zagonu gospodarstva. Za to potrebujemo predvsem investicije in znanje, kako iz izdelkov, ki jih izde- lujemo, ustvariti dodano vrednost. Javni sektor pa lahko pomaga gospo- darstvu le z učinkovitejšim zagotavlja- njem kvalitetnih in hitrih storitev, kar posledično nosi odpravljanje birokrat- skih ovir in predvsem prekinitev ali vsaj zminimaliziranje prakse prelaga- nja odgovornosti oziroma iskanja iz- govorov, zakaj kaj ni bilo narejeno, na druge. Ob poskusu odprave tovrstnih praks je ključno razumevanje, da za omenjeno ravnanje ni izključnega vzroka iskati v javnih uslužbencih - bi- rokratih, temveč je tovrstno ravnanje sprožila politika s sprejemanjem zako- nov, uredb, sklepov, ki so jim uradni- ki le sledili in pogosto to še nadgradili v maniri - delaj po liniji najmanjšega odpora. Velikost javnega sektorja povprečna Pri krčenju javnega sektorja pa bi bil uspeh že, če bi sledili dosedanjim za- črtanim ciljem enoodstotnega letnega znižanja, vendar tu ni mogoče rezati VOLITVE 2011 Čakanje pred okenci birokratov je slovenska stalnica. (Robert Balen) kar počez, temveč predvsem slediti družbenim spremembam, ki na ne- katerih področjih vendarle terjajo do- datno zaposlovanje. Res pa je nekoliko mogoče zmanjšati število zaposlenih z zmanjšanjem števila ministrstev, tako imenovanim mehkim odpuščanjem ter predvsem z ukinitvijo nekaterih agencij, ki niso upravičile svojega ob- stoja. Hkrati pa ostaja vprašanje, kako bo vlada, ki ima neposredni vpliv na zaposlovanje zgolj v ožjem delu javne- ga sektorja - v državni upravi - zajezila dosedanje bohotenje javnega sektorja, ki je potekalo predvsem v širšem delu, na katerega vpliv imajo pri zaposlova- nju občine. Navkljub temu velja omeniti, da je analiza OECD pokazala, da slovenski javni sektor ne izstopa po številu zapo- slenih. V njem je zaposlenih približno 15 odstotkov delovne sile, kar je za eno odstotno točko pod povprečjem OECD. Na Norveškem in Danskem zaposluje javni sektor skoraj 30 odstotkov celo- tne delovne sile, medtem ko je v Nem- čiji z 8 odstotki "vitek". Glede stroškov, ki jih odštejemo za zaposlene v javnem sektorju, pa smo z nekaj več kot 12 od- stotki BDP eno odstotno točko nad povprečjem OECD. Celotni stroški jav- nega sektorja so 2009 znašali okoli 25 odstotkov BDP, kar je prav tako za od- tenek nad povprečjem OECD. A vrnimo se k pogledu OECD na naš javni sektor. Kot ugotavljajo, sta temeljni pomanjkljivosti plačnega sis- tema prenormiranost in premajhna fleksibilnost. Zato priporočajo dve al- ternativi; ali da se enotni plačni sistem ohrani le v državni upravi, medtem ko naj drugi zaposleni sprejmejo pravila, ki veljajo v zasebnem sektorju, ali pa da se ob ohranitvi enotnega plačnega sistema omogoči menedžerjem javnih zavodov več svobode pri odločanju, tudi pri plačni politiki, pri čemer je za OECD bolj smotrn slednji predlog. Prav tako bi bila potrebna večja fle- ksibilnost pri nagrajevanju in nižanju plač javnih uslužbencev, pri čemer, kot je poudarila Caroline Varley, vodja pregleda javne uprave za Slovenijo pri OECD, morata biti ključni merili za plače v javnem sektorju makroe- konomska situacija in javnofinančno stanje države. Večji poudarek bi bilo treba nameniti dialogu s sindikati in širšo javnostjo in jasno določiti, kaj bo predmet dogovorov v kolektivnih po- godbah in kaj bo prepuščeno mene- džerjem. Za vzdržnost sistema OECD predlaga tudi ustanovitev centralne- ga urada za plače in kadrovske zadeve. Nagrajevanje učinkovitih, ne poslušnih Prav nagrajevanje javnih uslužbencev se zdi ključno pri poti v boljšo učinko- vitost, pri čemer je potrebno zajeziti prakso nagrajevanja predvsem po- slušnih in politično korektnih javnih uslužbencev. Enako velja pri dodeljeva- nju dodatka za povečan obseg dela, ki je pogosto korektura plače. Obenem pa je treba temeljito razmisliti o smiselno- sti avtomatičnega napredovanja javnih uslužbencev po treh letih. Čim bolj je potrebno zmanjšati najemanje pogod- benih zunanjih sodelavcev za naloge, ki bi jih lahko opravili znotraj javnega sektorja. Ter storiti temeljite korake pri racionalizaciji javnih naročil. V začet- ku leta je bila sicer ustanovljena javna agencija za javno naročanje, vendar o njenih dosežkih še ni mogoče poročati. Da naj javni sektor začne najprej varče- vati pri javnih naročilih, so prepričani tudi na britanski poslovni šoli Henley. Konec letošnjega septembra so obja- vili študijo na to temo. "Noben drug del javnega sektorja ne more sprosti- ti toliko denarja, tako hitro in s tako malo političnih nesporazumov ali socialne škode," je zapisal Marc Day, profesor operacijskega menedžmen- ta. Njegova raziskovalna skupina je iz- računala, da bi lahko britanska vlada samo z bolj učinkovitim javnim na- ročanjem zmanjšala proračunski pri- manjkljaj za tretjino. Posebej kritični do sistema javnega naročanja so tudi pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ne zahtevajo toliko novih zakonov kot več zdrave pameti pri uporabi obsto- ječih. Kot primer so navedli razširjeno prakso, ko državne agencije prek raz- pisa (kot to zahteva zakon) iščejo do- Zaposleni v javnem sektorju I Oktober 2008 Oktober 2009 Oktober 2010 Avgust 2011 VEČER St. zaposlenih 156.240 157.379 159.372 159.630 Vir: AIPES Britanci so izračunali, da bi njihova vlada lahko že samo pri javnem naročanju zmanjšala proračunski minus za tretjino bavitelja računalnikov. Izmed prejetih ponudb resda izberejo najcenejšo (spet v skladu s pravili). A kaj, ko je izbrana ponudba običajno nekajkrat dražja, kot če bi računalnike preprosto kupili v tr- govini. Ob reformah, ki se napovedujejo, pa je ključno: ko rešujemo kratkoročne probleme (torej proračunsko luknjo), s tem ne smemo ogroziti naših dolgoroč- nih ciljev (več blaginje za vse). Reforma doseže oboje, da hkrati sanira kratko- ročno luknjo v državnem proračunu in poskrbi, da bo javni sektor na dolgi rok dajal dodatno oporo in zagon svojim državljanom. Prejeli smo "Nekomu sem trn v peti" (3) Družba Skanska SK a.s., ki je podizva- jalec Alpine Bau GmbH pri graditvi predora Markovec na hitri cesti med Koprom in Izolo (pred tem je bila po- dizvajalec CPM d.d.), se je prek Odve- tniške družbe Križanec & Potočnik 4. oktobra 2011 odzvala na intervju s predsednico uprave DARS-a d.d. Matejo Duhovnik, ki ga je Večer obja- vil 13. septembra 2011. V omenjenem odzivu so zapisane določene netočno- sti, ki terjajo pojasnilo. Skanska SK a.s. navaja, da je DARS d.d. na neplačevanje opozorila z dopi- som, datiranim 29. september 2010. V tem dopisu, ki smo ga v DARS-u d.d. prejeli 4. oktobra 2010, je Skanska SK a.s. tudi zapisala, da ji CPM d.d. ni po- ravnaval dveh računov, čeprav je njun rok za plačilo potekel v prvi polovici septembra 2010, tretjemu računu pa da rok plačila poteče 12. oktobra 2010. V DARS-u d.d. smo glavnemu izva- jalcu del, CPM d.d., plačevali v okviru pogodbenega roka. Zahtevek (dopis) Skanske SK a.s. smo prejeli, ko so bila glavnemu izvajalcu že plačana dela iz vseh treh omenjenih situacij Skanske SK a.s. V DARS-u d.d. nismo bili sezna- njeni s plačilnimi roki v skladu z dolo- čili pogodbe, ki je bila sklenjena med CPM d.d. in Skansko SK a.s. Iz navede- nega sledi, da je izjava Skanske SK a.s., da njeni zahtevki niso bili poplačani zaradi predčasnega plačila CPM d.d., neresnična. Resnično dejstvo je, da Skanska SK a.s. ni dobila plačila zaradi prepoznega posredovanja zahtevka na DARS d.d. Skanska SK a.s. tudi omenja, da je bil DARS d.d. o prvi kršitvi pogodbe med družbami DARS d.d., CPM d.d. in Alpine Bau GmbH obveščen že 4. marca 2010. Takrat da je NLB d.d. ob- vestila DARS d.d., da je CPM d.d za- stavil vse svoje prihodnje terjatve do DARS d.d. iz naslova graditve predo- ra Markovec. Posledično je bilo, kakor v nadaljevanju ugotavlja Skanska SK a.s., že takrat jasno, da podizvajalci ne bodo mogli biti poplačani od CPM d.d., saj je ta dolžan poplačevati obvezno- sti iz kreditne pogodbe. Dejstvo je, da smo bili v DARS-u d.d. seznanjeni, da je CPM d.d. sklenil pogodbo o kredi- tu z NLB d.d. Vendar pa v DARS-u d.d. nismo soglašali z odstopom terjatev na NLB d.d., zato sta se banka in CPM d.d. dogovorila, da bo DARS d.d. plačeval delež CPM d.d. na račun, odprt pri NLB d.d. DARS d.d. je bil torej le seznanjen z dejstvom omenjenega dogovora med CPM d.d. in NLB d.d. Ob koncu želimo odločno zavrni- ti navedbo Skanske SK a.s., da je DARS d.d. odločilno pripomogel k nastanku neplačanih terjatev podizvajalcev. Tanja Drofenik, vodja službe za komuniciranje pri DARS-u