URN_NBN_SI_DOC-R41ZL8I6

Branimir Glavaš je vse prej kot vzoren politik. (Reuters) Vojni zločinec na čelu volilne liste Trgovanje z glasovi v saboru preseglo meje dobrega okusa MLADEN MALI Z A G R EB ( OD N A Š E GA S O D E L A V C A ) Hrvaška bo po zaslugi svoje za- konodaje prva država, v kateri je neka stranka za nosilca svoje volilne liste imenovala obso- jenega vojnega zločinca, ki je že odslužil dve leti osemletne zaporne kazni. Niti obsojeni Branimir Glavaš niti njegova stranka Hrvaška demokratska stranka Slavonije in Baranje (HDSSB) ne priznavata sodbe, saj menita, da je rezultat poli- tičnega pregona, poleg tega pa je obsojenec pobegnil iz Hrva- ške in kazen prestaja v BiH, do- movini svojih staršev. V skladu s hrvaško ustavo lahko vsak državljan Hrvaške voli ali je izvoljen. HDZ se v dvajsetih letih ni posrečilo v ustavo vgraditi n o b e n ih va- rovalk, ki bi omogočile, da n e k a t e ri iz u p r a v i č e n ih ra- zlogov preprosto ne bi mogli kandidirati na volitvah. Edini razlog, zaradi katerega Glavaš morda ne bo mogel ostati na volilni listi, je dejstvo, da tre- nutno n i ma nobenega velja- v n e ga h r v a š k e ga o s e b n e ga dokumenta. Letos je sicer za- prosil za p o t ni list, ki mora biti izdan v roku 30 dni, on pa ga še ni prejel. Predsednik države Ivo Josipovic je med redno oddajo javnega radia lahko dejal le, da on "osebno tega ne bi nikoli storil, da gre za njihovo odločitev in da je to stvar volivcev". Jadranka Kosor, premierka in predsedni- ca HDZ, katere stranka in vlada je odgovorna za zakonodajo, kakršno ima Hrvaška danes, odgovornost za to prelaga na Državno volilno komisijo. P r e p ir m e d p o s l a n ci v saboru je dokaz, da HDZ ni imuna na politično trgovino z Glavaševo stranko. Andri- ja Hebrang, poslanec HDZ, in Ivan Drmic, poslanec HDSSB, sta se sprla in kar pred novi- n a r ji drug drugega obtožila laganja. Drmič trdi, da je HDZ t r em p o s l a n c em HDSSB po- nudil, da sodelujejo pri delu saboru in zagotavljajo kvorum, v zameno za to pa naj bi Glavaš dobil potni list. HDZ to zanika, vendar je samo dva dni pozne- je dokazala, da je za zagoto- vitev k v o r u ma pripravljena storiti marsikaj. Pretekli teden sta HDZ potrebno večino za- gotovila h a d e z e j ev poslan- ec Berislav Rončevic, ki so ga obsodili na zaporno kazen, k er je o š k o d o v al d r ž a v ni proračun, in Ivan Čehok, nek- danji župan Varaždina, zdaj pa neodvisni poslanec, ki je pravkar prišel iz pripora in čaka na sojenje zaradi obtožb, ker naj bi bil oškodoval mestni proračun. Drmiču bodo sodili, ker je poskušal podkupiti sod- nike vrhovnega sodišča, da bi Glavašu znižali kazen. Berlusconi zaradi nujne seje vlade ni prišel na sojenje Italijanski premier Silvio Berlusconi kljub drugačnim napovedim odvetnikov včeraj ni prišel na sodišče v Milanu, kjer proti njemu poteka sojenje v tako imenovanem primeru Mills. V njem je obto- žen, da je nekdanjega britanskega odvetnika Davida Millsa pod- kupil, da bi ta pričal v njegovo korist v dveh drugih sojenjih v 90. letih 20. stoletja. Kot razlog, da ga ni na sodišče, so Berlusconijevi odvetniki navedli za včeraj predvideno zasedanje vlade, na kate- rem so govorili o nujnem ukrepanju proti dolžniški krizi, ki vse bolj kaže zobe Italiji. Še v soboto so odvetniki zatrjevali, da pre- mier pride na sodišče. Voditelji EU so na vrhu ta konec tedna od Berlusconija zahteva- li, naj Italija pokaže več tako pri proračunskih rezih za zmanjšanje ogromnega javnega dolga kot pri gospodarskih reformah ter na ta način pomiri vlagatelje in druge države. Po ostrih opozorilih je italijanski premier napovedal nujno sejo vlade. Na sodišču v Milanu so sicer včeraj preko video povezave z Londonom v živo zaslišali odvetnika Millsa, kateremu naj bi Berlusconi v zameno za lažna pričanja v zvezi z njegovim medijskim imperijem Mediaset leta 1997 nakazal 600.000 dolarjev. Milansko sodišče je Millsa že leta 2009 obsodilo na štiri leta in pol zaporne kazni, a je rimsko prizivno sodišče nato lani odločilo, da je kazen zastarala. Podobno se bo najverjetneje pripetilo v sojenju Berlusconiju, saj bo zadeva dokončno zastarala januarja 2012. (sta) Cristina Kirchner - Eva Peron za sodobne čase Kritiki argentinsko predsednico zaradi nepremišljenih in impulzivnih gospodarskih potez pogosto primerjajo z venezuelskim predsednikom Chavezom, volivci paji verjamejo, ker njen program vključuje vse družbene sloje ALES LEDNIK Nekaj obetavnih gospodarskih rezultatov, malo domoljubne patetike in melodramatična solza ali dve ganjenosti, pa je Cristina Fernandez de Kirch- ner v nedeljo požela simpati- je volivcev in bila prepričljivo, že v prvem krogu, izvoljena za predsednico Argentine. S skoraj 54-odstotno podporo volivcev je naravnost ponižala prvega zasledovalca, socialista Her- mesa Binnerja (17 odstotkov). Ne samo peronisti, tudi dobr- šen del argentinskega srednjega razreda, tradicionalno nastro- jenega zoper demokratični po- pulizem, je glasoval zanjo, zato je za šibko in razbito opozicijo poraz še toliko bolj boleč. Po Juanu Peronu, ki je bil leta 1973 t r e t j ič na položaj predsednika države izvoljen z 62-odstotno podporo volivcev, je to drugi najboljši volilni re- z u l t at v tej j u ž n o a m e r i š ki državi. Za Argentince, ki se radi in z nostalgijo spominja- jo starih časov, je najbolj sveto prizorišče izražanja politične p o d p o re trg Plaza de Mayo v B u e n os A i r e s u. Na n j e m stoji Casa Rosada, r o ž n a ta hiša, v kateri je predsedniški urad in z b a l k o na katere je privržencem pred skoraj na- tanko šestdesetimi leti mahala za mnoge čaščena, za nekat- ere pa osovražena Eva Peron. Zdaj bo volivce in privržence na zgodovinskem trgu nago- varjala Cristina Fernandez de Kirchner, novodobna personi- fikacija Evite. Kirch- nerjeva je ^ ^ ^ b i l a n a d p r e p r i č l j i vo z m a g o g a n- j e n a , z a t o j e v e č k r at v s o l z ah poudarjala, da jih čaka še veliko dela, da pa je bilo od leta 2003 že veliko tudi storjen- ega. Z omembo leta 2003 je Ar- gentince spomnila predvsem na izvolitev svojega pokojnega soproga Nestorja Kirchnerja za predsednika države; za posle- dicami srčne kapi je umrl lani, Argentini pa je vladal do leta 2007. Tako kot sta Juan in Eva Peron zaznamovala neko ob- dobje, sta ga po mnenju anali- tikov zaznamovala tudi Nestor in Cristina Kirchner, še poseb- no n j u na nenavadna, težko opredeljiva mešanica politike, za katero so značilni selektiv- no razumevanje statističnih podatkov, intervencije države v v se d r u ž b e ne z a d e ve in širokosrčno financiranje so- ciale. Toda po hudi gospodar- ski krizi pred desetletjem, ki je milijone Argentincev pahnila v revščino, državi pa nakopa- la najvišji zunanji dolg v zgo- dovini, sta zakonca Kirchner državo krmarila razmeroma uspešno. Cristina Kirchner, ki je kot predsednica države moža nasledila lani, si je prilju- bljenost volivcev pridobila z dokaj uspešno gospodarsko politiko: kljub dvoštevilčni in- flaciji in recesiji v svetu država beleži osemodstotno gospo- darsko rast, brezposelnost pa po u r a d n ih p o d a t k ih znaša znosnih sedem odstotkov in je najnižja v minulih dvajsetih letih. Za 58-letno Kirchnerjevo je izvolitev velik uspeh, preo- brat pa naravnost dramatičen, še posebno ker so ji številni kritiki nekoč napovedovali, da se bo morala hitro poslovi- ti od politike zaradi jeze sred- njega razreda in kmetov. Njena Fronta za z m a go je tipična peronistična stranka, kot jih poznamo desetletja, svojegla- vost, bojevitost in vladanje s trdo roko jih zaznamujejo, toda volivci ji verjamejo, da ima prvič načrt za razvoj države, ki vključuje vse družbene raz- rede. Nekatere n j e ne poteze tega ne potrjujejo. Ko so ar- g e n t i n s ki e k o n o m i s ti pred kratkim ocenili, da je dejan- ska inflacija v državi dvakrat (Reuters) višja od tiste, ki jo računa dis- kreditirana državna statistična agencija, je njihove izsledke zatrla in izničila. Mednarod- ni f i n a n č ni svet je p o š t e no osupnila z nacionalizacijo za- sebnih pokojninskih skladov, predsednika narodne banke pa je odpustila, ker ji ni hotel i z r o č i ti v a l u t n ih r e z e rv za poplačilo dolgov. Mnogi kritiki Kirchnerjevo zaradi nepremišljenih in im- pulzivnih gospodarskih potez pogosto primerjajo z venezu- elskim predsednikom Hugom C h a v e z o m, e k o n o m i s ti pa dvomijo, da je n j e na politi- ka brzdanja vse višjih cen z d o g o v a r j a n j em f i k s n ih c en dolgoročno vzdržna. Svetovne borze in finančni trgi so zaradi tega zelo previdni. Še posebno ker bi bil pristanek tretjega največjega južnoameriškega gospodarstva ob poglobitvi recesije zelo trd.