URN_NBN_SI_DOC-R41ZL8I6

Pohod desničarjev ustavljen Švicarska ljudska stranka (SVP) ostaja najmočnejša, a je po dvajsetih letih rasti priljubljenost na nedelj- skih volitvah vknjižila 3,6 odstotka manj glasov BORIS JAUŠOVEC Pri Švicarski ljudski stranki (SVP) so se nadejali, da na nedeljskih volitvah za 200 sedežev v spodnjem domu in 46 sedežev v zgornjem domu parlamenta potrdijo dvajsetletni trend rasti in pre- sežejo rekord iz leta 2007, ko so posta- li najmočnejša stranka z 28,9 odstotki. Čeprav je stranka volivce znova vabila s protipriseljenskimi slogani in plaka- ti, so ji ti namenili 3,6 odstotka manj glasov. Tako je SVP dobila le 25,3 od- stotka glasov okoli petih milijonov volilnih upravičencev. Ostaja sicer najmočnejša, a težave se že nazirajo. Včeraj še ni bilo gotovo, ali je kontro- verznemu podjetniku in nekdanje- mu ministru Christophu Blocherju, ki je majhno ruralno stranko nare- dil veliko, ko jo je "ožlahtnil" s skraj- no desničarskimi pogledi, uspelo priti do sedeža v zgornjem domu. Še huje. Stranke, uvrščene za SVP, bi jo ute- gnile izločiti iz boja za sedeža v vladi. Sedemčlanska vlada odloča s konsen- zom najmočnejših štirih strank, ki jo ponavadi sestavljajo. Parlament jo voli 14. decembra. Predsednik SVP Toni Brunner se je že pridušal: "Ne vem, ali si Švica sme privoščiti, da izključi naj- močnejšo silo dežele." Volivci so kaznovali velike stranke in volili manjše in nove stranke. Drugi Plakati SVP so kazali črna stopala, ki teptajo švicarsko zastavo, pisalo pa je: "Zdaj pa je dovolj! Ustavimo množično priseljevanje ."(Reuters) največji, Socialdemokrati, so dobili 17,6 odstotka, skoraj dva odstotka manj kot leta 2007, z izgubami se so- očajo Svobodni demokrati (minus tri odstotke, imajo jih 14,7) in Krščanski demokrati (1,5 odstotka manj, ostalo jim je 13 odstotkov). Zmagovalki vo- litev sta tako s po 5,2 odstotka manjša Zelena liberalna stranka, ki je nekoli- ko bolj desno od Zelenih (osem odstot- kov), ki so tudi utrpeli izgube, sploh pa nova stranka Konservativnih demo- kratov. K temu je pripomogla prilju- bljena dosedanja finančna ministrica Eveline Widmer Schlupf, ki jo je SVP izključila, in računa, da ob napovedani podpori Krščanski demokratov ostane v vladi. Opazovalci ocenjujejo, da je pohod skrajnih desničarjev ustavljen in da slavijo zmerneži. Med skoraj osmimi milijoni Švicarjev jih ima 22 odstotkov priseljenske korenine. Brezposelnost je le 2,8-odstotna, a peša gospodar- ska rast. V zadnjem četrtletju je bila komaj 0,4-odstotna. SVP je v kampa- nji priseljence obtoževala, da njiho- va prisotnost zvišuje stanarine, da so krivi za prepoln javni transport in celo za višje račune za elektriko. Njeni kan- didati so razlagali, da bo spričo krize evra na švicarska vrata potrkalo še več emigrantov. SVP je malo pred vo- litvami zbrala sto tisoč podpisov za re- ferendum, da bi priseljevanje omejili s kvotami. To utegne ogroziti spora- zum z EU o prostem pretoku ljudi ozi- roma schengenski režim, ki velja tudi za to nevtralno državo. V nasprotju s prepričanji je v Švici največ priseljen- cev iz Nemčije in Italije in ne musli- manov. Kljub temu je SVP leta 2009 na referendumu dosegla, da v Švici ni več dovoljeno graditi minaretov. Neusmiljen boj za libijsko nafto Za velike naftne zaloge se zdaj borijo države, ki so branile libijsko nebo, ter Rusija in Kitajska JOŽE PLESNAR Medtem ko Libijci slavijo zmago, Natova letala pa se umikajo z libijske- ga neba, so v svetovnih prestolnicah obsedeni z vprašanjem, kakšna bo po- litična in ideološka usmeritev vlade, ki bo zamenjala režim ubitega diktatorja Moamerja Gadafija. Pravzaprav jih ne skrbi, ali bodo Libijci dobili demokraci- jo ali pa vlado, ki bo po besedah pred- sednika Nacionalnega prehodnega sveta Mustafe Abdula Džalila za svoj temeljni vir delovanja izbrala islamsko šeriatsko pravo. Skrbi jih, kako bi ute- gnila usmeritev bodoče libijske vlade vplivati na dostop do največje drago- cenosti Libije - nafte. Čeprav so vodilne članice Nata, ki so posredovale v prid upornikom, ne- nehno ponavljale, da so se za to odlo- čile zgolj zaradi zaščite civilistov pred brutalnim Gadafijevim režimom, je bila v ozadju vedno in predvsem želja, da dobijo nadzor nad libijskimi naf- tnimi vrelci, iz katerih je Gadafi pred začetkom upora dnevno načrpal 1,6 milijona sodov nafte in, po današnjih cenah, pospravil v državno blagajno in v svoj žep okrog 1,3 milijarde dolar- jev na teden. Poganjal jih je strah, da bi libijske rezerve nafte padle v klešče Kitajske, ki je razvila tesne odnose z Gadafijevim režimom. Še pred šestimi meseci je bilo v Libiji 36.000 Kitajcev, ki so delali na 50 velikih projektih. Ne glede na deklarirane argumente je bil libijski konflikt vojna o nafti in za njo. Medtem ko se v Washingtonu, Londo- nu, Parizu in celo v Rimu širokoustijo o tem, kdo je bolj pomagal ali podpi- ral libijske upornike, jih na tihem muči vprašanje, katera od naftnih družb bo Slabi obeti: včerajšnji požar v rafineriji pri Sirti (Reuters) dobila največji kos pogače: franco- ski Total, britanski BP, italijanski Eni, kakšna od ameriških naftnih velikank, ruski naftaši ali pa kljub vsemu ven- darle Kitajska? Čeprav so zaradi močne podpore upornikom v najboljšem po- ložaju naftne družbe iz Francije, Velike Britanije in Italije, bo morda na koncu odločilo vprašanje, kdo ima najbolj globoke žepe. Kitajci imajo morda pri tem prednost, toliko bolj, ker za seboj nimajo boleče zgodovine afriškega ko- lonializma. V Pekingu so že dali vedeti, da so pripravljeni sodelovati v medna- rodnih prizadevanjih za obnovo Libije. V zahodnih prestolnicah je sicer prišel na svetlo utopični načrt za nekakšen Marshallov plan, ki bi omogočil razvoj držav arabske pomladi, toda njihova edina ponudba je, da z investicijami in najsodobnejšimi črpalnimi napravami spravijo libijsko naftno proizvodnjo na nekdanjo raven. Nobenega dvoma ni, da je bil libij- ski Nacionalni prehodni svet že takoj po nastanku in ves čas vojne pod pri- tiskom, da obljubi naftne koncesije najbolj zavzetim tujim zaščitnikom. Pariški časnik Liberation je pred krat- kim objavil podatek, da je francoska vlada svojo vojaško pomoč uporni- kom povezala z dogovorom, po kate- rem naj bi Francija dobila 35 odstotkov libijske naftne proizvodnje. Zunanji minister Alain Juppe je ob tem ko- mentiral, da se mu zdi povsem logič- no, da bi se začasno libijsko vodstvo pri obnovi države obrnilo na Francijo. V Londonu so manj glasni in ne dajejo izjav, toda prav tako menijo, da bi zaradi svoje letalske podpore in zaradi dejstva, da je njihova družba Vitol, ki trguje z nafto, veliko storila za to, da so bili libijski uporniki dobro preskr- bljeni z nafto, morali dobiti določeno (naftno) priznanje od nove Libije. Bri- tanska družba BP je že bila v pogovo- rih z libijskimi uporniki in se pripravlja na močno vrnitev na libijska naftna čr- pališča. Prav tako si veliko obeta Italija s svojo naftno družbo Eni. Morda jim bo padla sekira v med. Eden od direk- torjev libijske naftne družbe Agoco je že izjavil, da bodo interese Velike Bri- tanije, Francije in Italije obravnava- li prednostno v primerjavi z interesi Kitajske in Rusije, ki dolgo časa nista bili naklonjeni upornikom. Ne glede na to, komu bodo Libijci zaupali kon- cesije za črpanje nafte, pa je že vnaprej jasno, da bodo črno zlato prodajali na temelju dokaj ostrih pogojev. In da se ne bi zamerili nikomur od velikih, od Amerike do Kitajske, zelo verjetno po previdno uravnoteženem ključu. Težko verjetno je, da bi zgolj ena država, kot je poročal francoski Liberation, dobila največji delež zalog libijske nafte, ki naj bi na temelju proizvodnje pred začet- kom revolucije trajale še vsaj 80 let. Ameriški pogajalec Stephen Bosworth ne more biti optimist. (Reuters) Začetek ameriško- severnokorejski h razgovorov Predstavniki ZDA in Severne Koreje so včeraj v Ženevi začeli dvodnevne raz- govore. Gre za drugo srečanje predstavnikov teh dveh držav, odkar so pred več kot dvema letoma propadla šeststranska pogajanja o denuklearizaciji Korej- skega polotoka. Ameriški in severnokorejski pogajalci so se konec julija sestali v New Yorku. Glavna tema sedanjega srečanja pa ne bo obnovitev šeststranskih poga- janj, marveč omilitev napetosti na Korejskem polotoku. Ameriško delegacijo tokrat vodi Stephen Bosworth, ki ga spremlja njegov naslednik Glyn Davies, na čelu severnokorejske delegacije pa je tudi tokrat glavni severnokorejski je- drski pogajalec in namestnik zunanjega ministra Kim Kye-gwan. Ameriški funkcionarji in analitiki od teh razgovorov ne pričakujejo prav veliko, četudi so napetosti med ameriško zaveznico Južno Korejo in njeno severno sosedo že nekoliko popustile in Pjongjang vedno znova poziva k obnovitvi jedrskih pogajanj. Šeststranska pogajanja, pri katerih poleg obeh Korej sodelujejo tudi Japonska, ZDA, Rusija in severnokorejska zaveznica Kitajska, so leta 2009 pro- padla, ker Severna Koreja pri njih ni hotela več sodelovati, potem ko je izvedla svoj drugi jedrski test in so ZN zoper njo uvedli sankcije. Kitajska bi rada, da Severna Koreja izboljša odnose z Južno Korejo in ZDA ter s tem omogoči obno- vitev jedrskih pogajanj. Države, ki sodelujejo pri jedrskih pogajanjih, Severni Koreji ponujajo gospodarsko pomoč v zameno za to, da opusti jedrski program. Bojijo se namreč, da je proizvedla že dovolj jedrskega materiala za izdelavo de- setih jedrskih bomb. (Reuters) Libijske zaloge nafte in zemeljskega plina Libija, članica organizacije proizvajalk nafte (Opec), ima največje dokazane zaloge surove nafte v Afriki (44 milijard sodov) in nekaj več kot 54 bilijonov kubičnih metrov zemeljskega plina. Sirtski bazen - tam je okoli 80 odstotkov dokazanih libijskih zalog surove nafte, hkrati od t am prihaja večina libijskega izvoza črnega zlata. Č A D C e v o v o d :— nafta — plin Nahajališče: • n a f t a • p l i n LIBIJSKA PROIZVODNJA SUROVE NAFTE j LIBIJSKI IZVOZ NAFTE i Ciljne države, leta 2009, v odstotkih V milijonih sodov na dan 1,8 1 7 1,68 1,6 1,5 1,4 1,3 2000 '02 '04 '06 '08 '10* Italija Nemčija Francija Španija Druge evr. države Kitajska ZDA Drugi Druge celine 22 % SVETOVNA PROIZVODNJA SUROVE NAFTE i DOKAZANE ZALOGE V milijonih sodov na dan, leta 2009 Libija 1,65 (2,3 %) Opec 30,64 (42,4 %) Drugi po Libija svetu i 44,27 41,67 | (3,3 %) (57,6 %) Opec SKUPAJ 951,28 72,31 i (70,2 %) Surova nafta, v milijardah sodov, leta 2010 Drugi po svetu 402,91 (29,8 %) SKUPAJ 1354,18 Opomba: Seštevek ne da sto odstotkov, ker smo podatke zaokrožili. * Podatki iz Reutersove raziskave. Viri: World Energy Atlas, ameriška Energetsko-informacijska uprava (EIA), T h o m s on Reuters V E Č ER 1 REUTERS