URN_NBN_SI_DOC-R79CN16R

Okolje in družba Višina padca MARJETA KERSIC SVETEL Moja mama, ki je bila (med drugim) gledališka igralka, je zmeraj trdila, da je dramaturgija najstrašnejša veda na svetu. To pa zato, ker je stopnja dramatič- nosti zmeraj odvisna od tega, kako globoko pade glavni junak. Čim hujša je višina padca, večja je dramatičnost - in bolj zgodba deluje na gledalce. Kralj postane berač, vojskovodja postane suženj, bog se premeni v navadnega, nemočnega smrtnika... Ti velikanski preobrati so temelj dobre drame. Drama, ki se dogaja v zadnjih tednih na Japonskem in jo spremlja ves svet, se s tem načelom prav grozovito ujema. Lju-dstvo, ki je pojem tehnološke in ekonomske razvitosti, organiziranosti, discipline in racionalnosti, je zaradi naravnih sil vrženo v razdejanje, kaos, obu-p in smrt - za povrhu- pa še v grozljivko jedrske nevarnosti. Hujše že skoraj ne more biti. Človeštvo 21. stoletja - vsaj tisti del, kiu-živaprednosti tako imenovanega razvitega sveta - se je temeljito zazibalo v prepričanje, da bosta znanost in tehnologija rešili vse težave in da je edina skrb in naloga sodobnega človeka, da živi kar se da lagodno in slu-ži denar. Opomini, da je ta predstava hu-do zmotna, že lep čas prihajajo od vsepovsod - in so praviloma preslišani ali pa vsaj zelo hitro pozabljeni. Stara zenovska modrost pravi: Kadar je u-čenec pripravljen, se bo pojavil u-čitelj. Modrost pa je, da u-čitelja prepoznaš. Nekateri u-čitelji od obu-pa, ker u-čenec ni in ni pripravljen, pač začnejo u-porabljati obu-pna sredstva - celo zau-šnice. In videti je, da mi vsi sku-paj, celotno človeštvo, nismo niti najmanj pripravljeni za podu-k, četu-di zau-šnice postajajo že prav bobneče! To, kar se dogaja na Japonskem, je posledica izredno hu-dega potresa in strahovitega cu-namija, ki mu- je sledil. Za življenje našega planeta, gledano z geološko u-ro, tak pojav ni nič posebnega. Tako pač u-tripa naš lju-bi planet. Toda mi, človeška bitja, ta svet doživljamo pač v časovnem okviru- svojega življenja, morda generacije ali dveh pred tem (o tem nam pripovedu-- jejo naši starši in stari starši) in generacije po tem (zato imamo otroke, ki so naše u-panje...). In zato je tak dogodek šok, drama, tragedija. Seveda je. Trideset tisoč mrtvih, od katerih večine najbrž ne bodo nikoli našli, saj jih je zmlinčila vodna masa, pomešana z ostanki hiš, avtomobilov in vsakdanjega življenja celih mestec. Kot da za popolno dramo to u-ničenje še ni bilo dovolj, se zgodba o japonski tragediji še nadalju-je. Jedrska elektrarna, ta simbol človekove u-krotitve najbolj mogočnih sil narave, je u-šla izpod nadzora, radioaktivne snovi se širijo naokoli, delavci, ki se tru-dijo obvladati zadevo, pa v du-hu- samu-rajev in kamikaz za ceno lastnega življenja rešujejo japonsko lju-dstvo. Naj sklenem s še dvema zenovskima modrostma: Učitelj lahko odpre vrata, toda vstopiti moraš sam. In če hočeš spoznati, kam vodi pot, ki je pred teboj, moraš vprašati tiste, ki so tam že bili. Edini smisel tragedije je, da se iz nje kaj nau-čimo... Tudi Slovenija se segreva Vremenoslovci postregli z jasnimi dokazi o spreminjanju temperatur v Sloveniji, ki pa jih ne moremo pripisati samo naravnim spremembam meritve v Sloveniji kažejo, da se ozrač- je pri tleh segreva in da dviga globalne temperatu-re zraka v zadnjem stoletju- ni mogoče pojasniti le z naravnimi vzroki ter da je zviševanje globalne temperatu-re iz časa indu-strijske dobe do danes izjemno v primerjavi s spre- membami v zgodovini zemlje. Zem- lja bo kaznovala napu-h in neverjetno pu-stošenje, ki ga človek povzroča v imenu- gospodarske rasti. Poglejmo zadnji primer na Japonskem, kjer je samo z repom pomigala in vse pospra- vila. Dajmo že u-krepati, to je apel na vse vlade, ne le na našo," je zaklju-čil predsednik dru-štva, čigar u-gotovitve podpira tu-di agencija. KATARINA TRSTENJAK "Ni več dileme, da se podnebje segre- va," je ob svetovnem dnevu meteoro- logije jasno povedala Mojca Dolinar iz Agencije Republike Slovenije za okolje in tudi Slovenija pri tem trendu ni izje- ma. Na to jasno kažejo tudi podatki v Lju-bljani, kjer povprečna temperatu-- ra zraka na postaji Bežigrad narašča že od začetka meritev. V zadnjih tri- desetih letih temperatu-ra narašča hi- treje kot prej, vsa leta od 1986 so bila nadpovprečno topla. Povprečna letna temperatu-ra se je v opazovanem času- v obdobju- med letoma 1866 in 2009 zvišala za dve do tri stopinje. O spre- membah pa pričajo tu-di padavine, ki so pomembne z vidika oskrbe z vodo. Opažamo spremembe padavinskega re- žima," je dejala Dolinarjeva. Ker se v Sloveniji prepletajo različ- ni podnebni tipi in s tem razporedi- tev padavin, je nekoliko težje govoriti o spremembah za celotno državo. Pri agenciji pravijo, da jesenski višek (ki je prisoten v večini Slovenije) celo na- rašča, v dru-gih letnih časih, predvsem poleti, ko je voda najpomembnejša, pa je padavin manj. Za celovito analizo o podnebnih spremembah so se odločili pri Slovenskem meteorološkem dru-št- vu-, saj so po besedah njihovega pred- sednika Jožefa Roškarja že dlje časa v domačih in tu-jih medijih pojavljajo pomanjkljivi, zavajajoči prispevki, ki so včasih celo v nasprotju- z dognanji stroke. "Globalno segrevanje je poveza- no z mnogimi dejavniki, trend se bo nadaljeval še naprej," pravi Roškar, ki je predstavil deset klju-čnih dejstev, ki so jih pripravili v dru-štvu- in podkrepi- li z dokazi. Med temi navajajo, da tu-di Suše bodo vse pogostejše. (Nataša Gider) Povprečne letne temperature v Mariboru 25 20 15 10 10,0 °C 11,8 °C 1 1, 10,7 ° C 1 1 , 0 ° C 1 1 2 ° C 10,4 ° C l n l „ , - 1 0 , 8 ° C °C 11,5 °°C n , 3 ° f -5 1981- 1991- 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 1990 2000 Povprečne letne temperature Povprečn e mesečne temperature VEČER Vir : ARSO 5 0 Izračuni prihodnosti Nagradni fotonatečaj Narava Pohorja skozi letne čase Pošlji svojo fotografijo do 11.4. 2011 na spletni naslov www.vecer.com/pohorj in se poteguj za nagrade: 1. Hura vikend na Rogli za 2 osebi 2. Popolno razvajanje za 2 osebi v Termah Zreče 3. Zeliščna kopel v dvoje z večerjo v Termah Zreče 4.-8. Dvodnevna smučarska vozovnica za Roglo 9.-12. Dnevna smučarska vozovnica za Roglo Sodelujete lahko s fotografijami, ki so posnete na Pohorju in prikazujejo naravo ali njene posamezne dele tako, da niso vidni ljudje oziroma zgrajeni objekti in naprave. Fotonatečaj organizirata ČZP Večer, d.d., in Sklad za naravo Pohorja po pravilih, ki so objavljena na vecer.com/pohorje. Fotografije bodo objavljene na koledarju, razglednicah in drugih medijih za promocijo in finančno podporo delovanja Sklada za ohranjanje narave Pohorja. Časnik, ki vas razume. V E Č E R Verodostojne scenarije podnebnih sprememb, ki predstavljajo u-strezno pod- lago za izpopolnjene strategije prilagajanja, lahko meteorologi izdelajo le na podlagi izraču-nov podnebnih modelov, ki dovolj natančno opišejo podneb- no raznolikost Slovenije, kar pa je zaradi raznolikosti naše dežele precej zah- tevno. Za območje Slovenije so pripravili projekcije prihodnjega podnebja na podlagi izraču-nov dveh podnebnih modelov, RegCM3 ima ločljivost 10 kilo- metrov in ALADIN, ki loči na 15 kilometrov natančno. "Rezu-ltati simu-lacij kažejo na izrazite podnebne spremembe v obdobju- od leta 2071 do 2100 v pri- merjavi z referenčnim obdobjem 1961-1990 tako z vidika temperatu-rnih kot padavinskih razmer. Podnebne spremembe bodo v posameznih podnebnih območjih Slovenije različno izrazite, zlasti to velja za višino padavin, tempe- ratu-ra zraka pa se bo do koncu- stoletja po celi Sloveniji dvignila za 2 do 3 sto- pinje Celzija. Najmanj naj bi se dvignila temperatu-ra spomladi, kjer se oceni modelov za osrednjo Slovenijo gibljeta okrog dveh stopinj ter nekoliko manj za Primorsko in nekoliko več za vzhodni del Slovenije. Otoplitev naj bi bila najmočnejša poleti, ko bi lahko dvig temperatu-re zraka v osrednji Sloveniji presegel štiri stopinje Celzija," pišejo meteorologi. Zmanjšanje količine pada- vin naj bi bilo še posebej izrazito na Primorskem, kjer bi ponekod doseglo tu-di 40 odstotkov, v ostalih delih Slovenije pa bi bilo za 10 do 30 odstotkov manj padavin. Pozimi bi po napovedih modelov večji del Slovenije prejel nad 10 odstotkov več padavin. (ank) Odslej tudi svet za trajnostni razvoj Slovenska vlada je dobila ekipo, na katero se bo lahko oprla pri trajnostnih odločitvah. Svet za trajnostni razvoj naj bi skrbel za vzpostavljanje dialoga vlade s predstavniki civilne dru-žbe in gospodarstva o pomembnih vpraša- njih trajnostnega razvoja. Ustanovitev sveta je predlagal u-rad za podnebne spremembe, katerega predlog prvega podnebnega zakona je javnost, predv- sem pa gospodarstveniki, sprejela precej zadržano, veliko kritik pa je letelo tu-di na raču-n slabe komu-nikacije z lju-dmi, ki jih podnebni zakon še posebej zadeva. Morda bo delo sveta za trajnostni razvoj v prihodnje le poru-šilo ko- mu-nikacijske ovire. Predsednica sveta je d r. Lučka Kajfež Bogataj, Anton Peršak podpredsednik, člani pa mag. Ži-ga Debeljak, dr. U-rošMerc, dr. Luka Omladi-č, mag. Vi-da Ogorelec, mag. Franc Posel, dr. Aleš Smrekar in mag. Li-di-ja Ži-v-či-č. (ank) Ti ni v s e e n o? / 7dni ' ^ Sodeluj 1 v družbeno ' odgovornih akcijah