URN_NBN_SI_DOC-R79CN16R

Iskanje resnice o preteklosti v pesku Zemlje in zvezd v izjemni Nostalgiji po svetlobi (Dokumentacija FDF) Kosti iz iste snovi kot vesolje 13. festival dokumentarnega filma UROŠ SMASEK Zgodovina se ponavlja, je zelo aktual- no, četudi morda zveneče obrabljeno, mogoče reči ob začetku mednarodne- ga tekmovalnega 13. festivala doku- mentarnega filma (FDF) od 23. do 30. marca v Ljubljani. Ponavlja se namreč v smislu, da je že pred lanskim 12. FDF Nataša Posel kot direktorica že tradici- onalno s FDF sodelujoče organizacije Amnesty International Slovenije (AIS, ki bo na letošnjem FDF že tretje leto za- pored nagradila najboljši film na temo človekovih pravic, kar je predtem poče- la nekajkrat na ljubljanskem filmskem festivalu LIFFe) opozorila na primer kršenja človekovih pravic svetovno ce- njenemu družbeno-kritičnemu iranske- mu filmarju Jafarju Panahiju. Kot nagrajenec AIS že na 17. LIFFu leta 2006 za nepozabni tragikomični Ofsajd (o iranskih dekletih, aretira- nih, ko želijo, preoblečene v navijače, na pomembno nogometno tekmo, kar je prispodoba za usode žensk v iranski družbi) je Panahi ravno pred lanskim 12. FDF bil v domovini neznano zakaj aretiran in zaprt, ob odprtju letošnjega 13. FDF pa je namestnica oziroma vršil- ka dolžnosti direktorice AIS Metka Na- glic opozorila, da je Panahi sicer kot miroljubni borec proti kršenju člove- kovih pravic bil nedavno v domovini obsojen na šestletno zaporno kazen, k čemur pa je treba dodati še 20-letno prepoved vsega umetniškega udejstvo- vanja. Kršenje človekovih pravic ali veliko bolje rečeno kar množično uni- čevanje človeških življenj je v otvoritve- nem programu FDF izredno svojstveno prikazala sicer v tekmovalni program za nagrado AIS uvrščena čilsko-fran- cosko-nemška celovečerna Nostalgija k u bvecer Večer podeljuje naročnikom in članom VM po svetlobi (Nostalgia de la luz, 2010) avtorja Patricia Guzmana, po naved- bah že skoraj štiri desetletja "tihega, toda odločnega glasu" zatirane manjši- ne, ki dvajset let po padcu diktatorske- ga režima A-ugustaPinocheta še vedno išče resnico o dogodkih iz diktatorske preteklosti. Izredno svojstvena pa je Nostalgija po svetlobi že "samo" zato, ker zdaleč ni stereotipen dokumenta- rec, ki bi bolj ali manj tradicionalno na- nizal, recimo, dejstva o Pinochetovem režimu ali njegovih zločinih. Začne se skoraj znanstveno z detajl- nimi posnetki na videz nekakšne gib- ljive tehnične konstrukcije (z raznimi zobatimi kolesci ipd.), ki se postopno razkrije za del močnega teleskopa v observatoriju, kjer astronomi v čilski puščavi Atacama na tri tisoč metrih nadmorske višine v najboljših pogo- jih te vrste na svetu preučujejo vesolje. Posnetki njihovih opazovanj so never- jetni, tako rekoč sanjski oziroma kar magični, dodatno obogateni s hipno- tično, skoraj minimalistično klavirsko glasbo. In tako se, recimo, v prvem del že poraja vprašanje, o čem sploh bo film, če naj bi Guzman bil dolgoletni "opazovalec" Pinochetovega režima, nakar se začne zelo postopno, ampak zgovorno razkrivati, da je nedaleč od observatorija pod puščavsko površi- no skrivno množično grobišče žrtev Pinochetove diktature, ki jih njihove žene že desetletja neuspešno iščejo, s tem da naj bi jih morda celo že izkopa- li ter zakopali v okoliške gore ali celo odvrgli v morje. Povrh vsega pa je Nostalgija po svetlobi izjemno večplastno, ob vsej tragičnosti tudi lirično razmišljanje o tem, kako majhni in pravzaprav nepo- membni smo z vsemi (ne)mogočimi de- janji ljudje v vesoljski veličini ter da bi se bilo veliko pomembnejše zavedati, recimo, da so iz iste snovi kot vesolje - kosti žrtev. Sreda, 6. aprila, ob 20. uri v SNG Maribor vms! V žrebu za dve brezplačni vstopnici za predstavo sodelujete tako, da pošljete SMS-sporočilo z vsebino Večer MARIBOR s svojim imenom, letnico rojstva in poštno številko na 2929. Povratni SMSje brezplačen. (Primer: Vecer Maribor Marko 19812000). Prijavite se lahko do četrtka, 31.3., do 11. ure. Da, želim sodelovati v nagradnem žrebanju za dve brezplačni vstopnici za predstavo Meeting Maribor v SNG Maribor. Ime in priimek Naslov _ Pošta - Podpis Navedeni podatki so točni in s podpisom dovoljujem, da jih ČZP Večer, d.d., uporabi pri izvedbi nagradne igre, Kupon vrnite do četrtka, 31.3., na dopisnici na naslov: ČZP Večer, 2504 Maribor. Rezultate žrebanja bomo objavili v Večeru v soboto, 2.4. Pravila Večerovih nagradnih iger so na www.vecer.com/klub. Česodelujete v akcijitako, da pošljete SMS-sporočilo, boste postali član SMS-kluba (VMS). Pogoji sodelovanja soobjavljeni nastrani www.smscity.net/vecer. Člani VMS-a sodelujete v večini nagradnih žrebanj in dobivate največ eno reklamno sporočilo nateden po največ 0,21 EUR. Sodelujete lahko preko operaterjev Mobitel, Simobil, Debitel in Izi Mobil. Cena poslanega SMS-a je po ceniku operaterja,povratni SMSje brezplačen. IzVMS-ase lahko kadarkoli odjavite tako, dapošljeteSMS Vecerstop na2929, Laganje ne sodi v čistilni program Igralka Maja Blagovič, Mariborčanka v Trstu, dobitnica priznanja ZDUS za igralske dosežke v letu 2010 DARKA ZVONAR PREDAN Mariborčanka Maja Blagovič vztraja s svojim življenjskim sopotnikom in igralskim kolegom Vladimiijem Jurcem v Slovenskem stalnem gledališču (SSG) v Trstu že skoraj tri desetletja. Danes ji bodo v Ljubljani podelili priznanje Zdru- ženja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) za igralske do- sežke v lanskem letu. Med njimi so tudi Dueti, predstava, s katero v teh dneh skupaj z Jurcem navdušujeta gledalce v mariborskem Narodnem domu. Kako je biti slovenska igralka, Štajerka, v slovenskem gle- dališču v italijanskem Trstu? "Najmanj o treh Majah Blagovič, igralkah, ki so se zvrsti- le v teh osemindvajsetih tržaških letih, lahko govorim. Ko sem leta 1983 prišla v Trst, sem bila zelo zadovoljna novope- čena diplomirana igralka, ki so ji ponujali angažmaje tudi v Ljubljani, toda zaradi osebnih poti, na katere nas včasih tako čudno pripelje življenje, sem se odločila za Trst. Na produkcije me je prišel gledat Miroslav Košuta, ki je bil ta- krat direktor in umetniški vodja tržaškega gledališča in ga imam za svojega drugega očeta. Spomnim se, da smo se z njim dobili v hotelu Palace v Portorožu v družbi mojih star- šev, ki so seveda hoteli videti, v kakšne roke dajejo otroka tako daleč ..." Takrat je bil Trst za nas veliko dalje? "Zelo daleč in sanjalo se mi ni, v kaj se spuščam, kam grem. V vsakem primeru sem se odločila, da grem tja največ za eno leto. Hitro sem začela dobivati izjemne vloge, ki jih kot mlada igralka v Ljubljani gotovo ne bi odigrala. Košuta je v umetniškem smislu skrbel zame, bila sem edina mlada igralka, izzivi so bili neverjetni. Tako si človek nabere izjem- ne izkušnje in samega sebe nekako umiri. Naše gledališče, je bilo takrat zelo odprto, veliko smo gostovali in želi nagra- de po vsej bivši Jugoslaviji..." Za katero je bila tedaj Italija bogata kapitalistična deže- la... "To me sicer ni fasciniralo, me je pa zmeraj privlačila bliži- na morja. Najbrž sem bila v prejšnjem življenju kak senjski uskok, čeprav imamo Blagoviči od leta 1400 spomenik v Ormožu in se kar razjezim, kadar pripisujejo mojemu pri- imku južnjaške korenine. Zaradi morja sem imela v Trstu kljub obilici dela in množici projektov z najrazličnejšimi re- žiserji zmeraj tudi občutek, da sem na dopustu. Tako je iz pičlega leta, kolikor sem se namenila ostati v SSG, nastalo deset, nato 15 let. Zdaj jih je bilo že 28." Po Košutovem odhodu so prišli drugi časi. "Res je. Menjavali so se direktorji in z njimi tudi repertoar. Žal so se ideje nekaterih direktorjev zelo razhajale s priča- kovanji oziroma željami občinstva, tako da smo počasi po poti izgubili tako rekoč tri četrtine gledalcev." Igralka Maja pa je medtem dozorela in postala tudi mati dvojčkov ... "Ki sta na pol Štajerca na pol Zamejca in se dobro počutita povsod ..." Tako kot vi? "Res je, tako Primorska kot Štajerska sta moj dom. Res pa je tudi, da mi po 28 letih dela v Trstu Primorci rečejo, ah, saj to je Štajerka, v Mariboru pa, to je Primorka. In to je rahlo grenko, zato dobro razumem Šerbedžijo, tega popotnika, ko govori, da je človek zmeraj tujec in sam ..." Bili sva pri Maji, zreli igralki. "Kije, kolikor ji je ob veliki zasedenosti dopuščal čas, dela- la precej tudi na TV v Ljubljani in po najrazličnejših šolah učila učitelje vseh srednjih šol v Trstu slovenščine, se tru- dila za jezik, da bi doto, ki jo je prejela od Mire Sardoč, pre- nesla naprej." Je bila Sardočeva vaša vzornica tudi v odnosu do jezika? "Bili sva veliki prijateljici, ujeli sva se po človeški plati. Ko govorim o njeni doti, mislim na odgovornost do tega gleda- lišča, ki ima stoletno tradicijo, do tega občinstva in prosto- ra. Kar zadeva jezik, pa mislim, da mora igralec imeti na odru čistost v ustih, telesu in mislih, najti mora harmonijo med tem kar govori, kako govori in kako se giblje." Mira Sardoč je bila le eno velikih men, ki so vas, mlado igralko, pričakala v tržaškem SSG? "17 velikih imen slovenskega igralstva je bilo tam ob mojem prihodu, danes nas je vsega sedem igralcev. Vsako leto so Maja Blagovič: "Za vsako gledališče velja primerjava z dobro gostilno: veliko je odvisno od kuharja." (Arhiv S SG Trst) pri nas gostovali tudi velikani slovenskega igralstva od Pol- deta Bibiča do Štefke Drolc. Štefi še zdaj pride na vsako našo premiero in nas bodri, da naj ne vržemo puške v koruzo in naj vztrajamo v profesionalnosti." Kar pa je v danih razmerah težko? " Gre tudi za odgovornost do teh igralcev, ki so bili nekoč v tem gledališču. Igralsko sem se kar nekaj zadnjih sezon počutila izjemno zapuščeno. Zdelo se je, da nihče več ni skr- bel zame, igralko v tem gledališču. Preveč se je vse odvijalo naključno, premalo načrtovano, nekako od danes do jutri. Zdaj, mislim, je čas, da prenovimo, damo novega zagona. Tudi, da pomladimo publiko. Hkrati čutim odgovornost do starejšega občinstva, ki je postalo zelo resignirano. To me je pripeljalo do tega, da po premieri - kije za igralca kot nekak porod - ne grem več na pogostitev, pa ne, ker bi občinstva ne marala, ampak ker nerada izmenjujem površne besede, prehitro izrečene sodbe, ob kozarčku vina." Z mariborskim gledališčem pa niste nikoli sodelovali? "Nikoli, kar se mi po svoje zdi nenavadno. Te dni prihajam z Dueti, predstavo, ki sva jo pripravila z mojim življenjskim sopotnikom Vladimirjem Jurcem, v Narodni dom. Sama sem velikokrat izrazila željo po gostovanju tudi v SNG v Mariboru, pa se to, žal, še ni zgodilo. Kdo ve...? Hkrati pa je odgovornost do tržaškega gledališča, kjer sva z Jurcem še edina predstavnika tako imenovane starejše generacije, prevelika. Zdi se mi, da bi se lahko do smrti borila, kot se Štefka Drolc bori, da bi to gledališče, kjer sem pustila svojo mladost, ostalo profesionalno. Potem pa človek naleti na gluha ušesa tu in tam. Sicer pa velja za vsako gledališče pri- merjava z dobro gostilno: veliko je odvisno od kuharja. Če ti postrežejo z neokusnimi jedmi, je lahko gostilna še tako znana, pa jo bodo ljudje počasi zapuščali." Tudi nagrade so vas doslej nekako zaobšle? "Drži. Tudi na Borštniku nisem v času, ko sem igrala res ve- like vloge, dobila nobene nagrade. Moj problem je, da niko- li nisem bila karieristka. Mama, kije bila ambicioznejša od vseh svojih petih otrok, mi je to zmeraj očitala. Značaj me 'tepe' tudi drugače: prevečkrat se znam pošaliti tako, kot drugemu ne prija, izgovorim resnico, ki ni vedno dobrodoš- la. Zdi se, da bi se, pri teh svojih letih, morala naučiti lagati, a nekako ne gre; igralec se kot človek počasi začne čistiti, laganje pa ne sodi v čistilni program." Položaj igralcev v SSG je poseben tako v primerjavi z va- šimi slovenskimi kot italijanskimi kolegi. "Italijanski igralci, ki naredijo dveletno šolo, potem pa dobi- jo eno vlogo na dve ali pet let, nam naš položaj seveda zavi- dajo. Imamo pa nezavidljiv položaj v primerjavi z igralci v Sloveniji. Pogodbe sklepamo za devet mesecev, tri mesece na leto smo tako rekoč na cesti, brez dohodkov in v negoto- vosti, ali nam bodo pogodbo obnovili. Zgodilo se je že tudi, da smo bili po pet, šest mesecev brez plač, tako da smo že večkrat preživljali svojo kalvarijo." Simon Kardum izstopil iz programskega sveta EPK V petek, ko je tudi programski svet evropske prestolnice kulture Maribor 2012 podal pozitivno mnenje o kandidat- ki za generalno direktorico EPK Suzano Žilič Fišer in na isti seji tudi potrdil programsko in finančno poročilo, je podal nepreklicni odstop s položaja člana programskega sveta Simon Kardum. Odstop je načelne in demonstrativ- ne narave, razlogi so popisani v odstopni izjavi: "Odstopam zato, ker z doslejšnjimi pripravami, postopki imenovanj ter koordinacijo vsebin in financ za ta največji kulturni projekt nisem niti malo zadovoljen. Nasprotno, čeravno se je pred nekaj meseci zazdelo, da bo nova razširjena ekipa vendarle premaknila zgodbo iz letargičnega kolovoza, mi je zdaj postalo jasno, da bo vse skupaj zabredlo v drobne premisleke o drobnih zgodbah, v lokalpatriotsko plenjenje proračunskega denarja in zadovoljevanje sebičnih intere- sov." (kr)