URN_NBN_SI_DOC-R79CN16R

Vznemirljivo oko spomina Tone Partljič: Hvala vam, bogovi, za te blodnje (ljudje, kraji, dogodki v mojem življenju) pa Anka Škof in Herta Pogrujc, "v kate- ro sem se petnajstleten zaljubil, verjet- no zato, ker je tako lepo pela in sva se poljubljala in je bila prvi človek, za ka- terega sem mislil, da je čisto moj ... Bil sem čisto nor nanjo in še leto potem mesečen, ker me je zapustila ..." Naj naštevam naprej, saj se mi zdi poučno: Čobal, Gnamuš in glasilo Srše- ni, njihov glas v svet in do restavracije Koper, do vampov, črnega vina in do "moje prve umetniške ere". Tu so so- potniki iz Ribnice, Vuzenice in s Slad- kega Vrha, Eržen, Gobec, Tancer pa Macuhov Peter z Elico na Brezovcu, tudi po nagrado v London se odpravi, še največ pa jih je iz Maribora z Gom- bačem in Trnovškom, na hecen način s Špendalovo pa z literarnimi brati Brvarjem, Krambergerjem, Forstneri- čem in Jančarjem. A so tudi iz Ljublja- ne, tisti iz gledališča in iz parlamenta. Z nami so oni in so seveda zlasti tudi one. V nekem poglavju se predstavi na poseben način že v podnaslovu Pode- želski Don Juan. In zatem žgečkljivo kar po vrsti: "... V zadnjem letniku uči- teljišča sem se zaljubil v poročeno pro- fesorico in zgodile so se stvari, ki se gotovo ne bi smele, čeprav sem bil že polnoleten ..." - "... V Ribnici sem se lju- bil z medicinsko sestro. Imel sem vro- čino, prišla mi je dat injekcijo in ker je bilo v sobi mrzlo, je zlezla pod odejo in sem jo dobro ogrel, saj sem imel 39 sto- pinj ..." - "... Občasno me je obiskovala Romanca, a nižje kot pedenj pod pop- kom nisva prišla ..." - "... Ko se je razve- delo za Miciko iz trgovine, naju je za bukvijo pričakal njen stric Hanzek in spregovoril kar se da glasno: 'Učitelj Partljič, naša Micika ni za kratek čas, imej ti svoje ljubice v Radljah, tu in še kje, naše Micike pa ne! Razen če misliš resno in se boš poročil ..." Toda poseben status si je izborila Milka. "... Bila je vitka v pasu, v sinji ža- metni obleki in vsi so rekli, da imam fino dekle. Morda sem ji prve dni janu- arja tistega leta v Vuzenici rekel, da se vsaj do tridesetega leta ne bom poro- čil, ker bom takoj, ko odslužim štipen- dijo, šel študirat v Ljubljano. Stopila je najprej iz gazi v globok sneg, potem pa mi je zaprla pot in videl sem, da je osupla. 'Za koga me pa imaš ? Misliš, da samo zaradi seksa hodim k tebi ? A da se ne boš poročil? Do tridesetega pa te ne bom čakala, da veš.' Začel sem nekaj govoričiti, da če bi zanosila bi gotovo na novo premislil, a ni pustila nobene- ga dvoma. Odločila se je, da bo moja žena. Jaz pa, da bom njen. Vprašanje študija sva pustila odprto. (Zdaj ni več tako vitka. A še zmerom ve, kaj hoče. In je moja. In trdno brani svoj položaj.)" Z Milko se v porodnišnici oglasi Mojca, z njo Urška pa seveda Miško in vse se nanovo zarisuje. Seveda ne želim o ničemer razsojati ali karkoli razvrščati, a je tu pogled bral- ca, ki pač po svoje razume vsa ta minu- la desetletja, pa se mi zdi pomembno, kako je avtor srečal Brvarja, Kuntnerja in Jančarja pa kako je zapisal razloge za razpad zdaj že slavne literarne peterice, denimo. "... Na pomlad 1963 so v Rad- ljah gostovali dijaki Druge gimnazije iz Maribora, ki so pod vodstvom legen- darne slavistke Jože Ambrož pripravili veder umetniški literarni večer dija- kov. Ker sem bil popoldne prost, sem se odpeljal tja. V eni uri so igrali skeče, re- citirali Menartove satirične verze, brali lastne pesmi in s tem ustvarili veliko osvežitev za zvečine duhamorne so- cialistične prireditve. Zlasti dva sta mi padla v oči in sem ju po prireditvi poča- kal. Bila sta mladostno odprta in razpo- sajena. Eden je bil Peter Baloh, drugi pa Andrej Brvar ..." - "... Jeseni 1965 je Ka- tedra ponovno redno izhajala, vendar sem bil jaz že učitelj na Sladkem vrhu in sem kot gost urejal literarno stran ... in sem spoznal Draga Jančarja. V Rušah je obiskoval srednjo kemijsko šolo in podobno kot drugi srednješolci je po- slal svoje literarne prispevke. Objavil FRANCEK JAUK Bilo je v šestdesetih na Orlovem vrtu, sredi Maribora. Vsenaokrog šolarji in študentje, kak vojak in kak črnec, moški v kravatah, na cestah pa fički. Prisedel sem k dvema nogometašema, nakar smo postali pozorni na mizo ali dve naprej, na kateri so se menjava- li vrčki, njihov pogovor pa je postajal vse glasnejši. "Za kaj pri njih pravzaprav gre?" sprašuje Prosen. "Poslušam, a nič ne ra- zumem. Ni politika, ni šport, avtomo- bilov ne omenjajo, še žensk ne opazijo. Se bodo stepli ? Oni ta suhi v obleki se zdi nevaren." Za mizo so sedeli Forstnerič pa Slana, mislim da Božič, morda Car, verjetno še kdo od Katedre takrat, kak Golob ali Pukl in seveda ta suhi, najgla- snejši, z razločno podeželsko govorico. Premetavali so tujke, diskutirali verjet- no o Kafki, Brechtu in O'Neilu, z roka- mi v zraku in v cankarjanskem ognju pa se je zarisal v moj spomin Tone Part- ljič. Čez leto me je France Forstnerič z Večera posadil v fička in sem Toneta spoznal še drugače, doma na Sladkem Vrhu. In vsa tista leta potem in do sem ga srečujem, tudi prek knjig, ko- medij in javnih nastopov. Toda ob nje- govi zadnji knjigi se začne moj bralski pohod s spremenjenim razkrivanjem nekaterih njegovih dramskih zaple- tov pa znanih in javnih zadev. Tako se mi ob spominu na njegova prva dela z novelami iz 1967. (Ne glej za pticami), z Ribami na plitvini (1968), z Jalovost- jo (1971), z mogočnim, takrat jugoslo- vanskim odmevom ob Ščukah (1973), z Volkom na madridskih ulicah (1974), še prej s Tolmunom in kamnom (1972), potem s televizijsko priredbo komedi- je Mama umrla, stop (1974) pa vse do nepozabne filmske Karoline Žašler (1976) in slovenske kultne komedije Moj ata socialistični kulak (1983) in do enega izmed najboljših slovenskih ro- manov Pri Mariji Snežni zvoni (1994), in tako dalje. Hočem reči - ob vseh teh umetniško domišljenih vsebinah se mi odstira vzporedni svet njegovega življenja, z vsemi njegovimi in tistimi takrat in tam. Sledimo lahko vznemir- ljivemu očesu njegovega spomina, do- sledno in brez zadržkov nam prihaja naproti in to čisto iz plenic sem, iz Pil- čeve kleti nad Pesnico pa od mame in ateja, Micke in Frančeka, ki sta se vide- la pri Frangeževih v Hočah, prvič, a tudi za vedno, in se jima je ob Franci- ju in Jožici posrečil še Tonček. V svojih zgodnjih popisovanjih je avtor najbolj svoj. "... Pod roke mi je pri- šel Maupassant z ljubezenskim Njenim življenjem, kjer junakinja ne more za- nositi, ker se ji mož vse bolj izmika in seveda pri spovedi prosi za nasvet žup- nika, ta pa ji pravi, naj se možu zlaže, da je noseča in potem sigurno ne bo več pazil ... Ker mi je bilo deset let, si vseh teh reči nisem znal razložiti pa sem vprašal mamo, a mi ni hotela po- vedati, čeprav sem ji dopovedoval, da vem, kako se dobi otroka. Kako in s čim naj pazi soprog? Ni mi prepovedo- vala takih knjig, a je vseeno rekla, da sem preveč moker za ušesi, da bi razu- mel ..." Tam nad Pesnico zaživi ata, hudo- mušni srčnež, ki je imel 'rusko fronto v malem prsti, možgane pa zmerom na preži in na pravem mesti'. "... To so bili večeri, ko nam je ata pripovedoval zgodbe, nove in stare, zmeraj na novo in včasih čisto druge. To so bili najlep- ši trenutki v našem otroštvu. Kaj v otroštvu, v življenju ..." - Seveda je tu ves čas množica stranskih likov s po- stanki med učitelji, gledališčniki, pri- jatelji in tudi onimi, ki mu kažejo, da to niso. V tem razkošju usod se znajde celo kak udbovec ali politik, še najbolj življenjsko pa kak domačin, Zavrnikov Hanzek, Hadnerjev, oba Štandekerje- va ali pa gluhi profesor Potočnik pa Lučka Germekova, Verličeva Slavica, "ki sem jo rad vide"' in Doroteja Turk Založba Litera, Maribor 2010 sem mu eno črtico, ne pa dveh. Njego- va proza je bila podobna prozi Franza Kafke. A sedemnajstletni Jančar mi je napisal hudo pismo, v katerem je terjal odgovor, kako si dovolim objaviti le en njegov prispevek ... Moram reči, da me je s tem v zvezi ostro prijel tudi Vladi- mir Gajšek, ki je za sedemnajstletnega Jančarja rekel, da je naš največji literar- ni obet in da tako pravi tudi Pirjevec. Jančar je torej zahteval pojasnilo. Dobi- la sva se, mislim da v hotelu Zamorc, in se pogovorila. Bil mi je všeč ta samoza- vestni, kritični in nabrušeni fant z dol- gimi lasmi s Studencev. Sva si kar segla v roko in postala najboljša prijatelja. Na- stanek političnih strank leta 1991 je na- jino zvezo malo zameglil, a še vedno sva prijatelja in ga zelo cenim ..." Sem v ta niz sodi še marsikdo, Puč- nik in literarno politični trk Kuntner- ja pa Majcen, naš pozabljeni pesnik in njegov Starec za plotom (1995), zlasti pa afera s knjigo Tomaža Kovača V Rogu ležimo pobiti (Buenos Aires, 1968), ko je šlo za politični pogrom omenjene li- terarne peterice, zlasti Jančarja in seve- da še za kaj. Ob tovrstnih razčlembah je bralec iz več razlogov najbolj zbran, saj ga z nekim daljnim refleksom zani- ma, kako se je takrat nekoč kdo posta- vil in kako so se v resnici spogledovali, ko se je režimska zanka zategnila. A za odgovore na te in še kakšne dileme bo treba pač seči po knjigi. Radovedno in z radostjo. Kot vselej pravzaprav pri Partljiču. Fabula bo mednarod onnesla ni literarni duh Na številnih lokacijah po Ljubljani in drugod po Sloveniji bo med 4. in 22. aprilom potekal že sedmi festival Lite- rature sveta - Fabula 2011. Festival bo uvedel pogovor z italijanskim pisate- ljem Niccolojem Ammanitijem, ki je le eden od šestih eminentnih avtorjev v gosteh letošnje izdaje. Med vrhunci festivala bo podelitev šeste Dnevniko- ve fabule. Festival Fabula, ki je uvedel in bo tudi sklenil obdobje, ko se Ljubljana po- naša z Unescovim naslovom Svetovna prestolnica knjige, je po besedah načel- nika oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana (MOL) Uroša Grilca presegel vsa pričakovanja. Organizatorjem je uspelo v Ljubljano privabiti pisateljska imena svetovnega formata, predstaviti njihova dela slovenskim avtorjem in v literarni festival vključiti tudi glasbene in druge dogodke. Grilc je na predsta- vitvi poudaril, da je Fabula festival, ki v ospredje postavlja bralca ter mu omo- goča srečanje z avtorji na kar najbolj odkrit in odmeven način. Dodal je, da je Študentska založba pri organizaciji fe- stivala pokazala veliko ambicioznost, ki jo, kot je dejal "sicer v slovenskem prostoru zelo redko srečamo". Osrednji sklop sedme izdaje Fabule bodo literarni večeri v Klubu Cankarje- vega doma. Na prvem, ki bo tudi odprl festival, bo o svojem delu spregovoril italijanski pisatelj Niccolo Ammaniti, ki je slovenskim bralcem poznan po ro- manu Ni me strah, je povedala koordi- natorka projekta Janina Kos. Posebno pozornost bodo posvetili edinemu slovenskemu gostu festivala, večkrat nagrajenemu pisatelju in dra- matiku Dragu Jančarju. V Kinodvo- ru bo Jančar spregovoril po projekciji filma, posnetega po njegovem romanu Prihaja tudi Christoph Ransmayr. Zvenenje v glavi, ki ga je režiral Andrej Košak. Udeležil se bo tudi pogovora o recepciji njegovega dela v tujini, poleg tega mu bo posvečena razstava. Mednarodni goste letošnjega festi- vala so še avstrijski pisatelj Christoph Ransmayr, nizozemska avtorica Mar- griet De Moor, švedski pisatelj Per Olov Enquist in argentinski avtor Cesar Aira. Pri Študentski založbi so poskrbeli tudi za sveže žepne izdaje knjig, ki jih podpisujejo osrednji gost- je festivala. Ti so po večini slovenskim bralcem že znani, le z literaturo Aire se bodo srečali prvič. Viva Videnovic, prav tako koordina- torka festivala, je iz bogatega programa posebej izpostavila še mednarodni sim- pozij o Edvardu Kocbeku, na katerem bodo o Kocbekovem delu poleg sloven- skih poznavalcev spregovorili tudi tuji gostje. V sklopu Vstopimo v svet bodo dežele, iz katerih prihajajo gostje letoš- njega festivala, predstavili z literaturo, glasbo in kulinariko ter delavnicami za najmlajše. V strokovnem fokusu bo islam. Pos- večeni mu bosta dve okrogli mizi ter pogovor z akademikom Enesom Kan- cem ob izidu njegove knjige Pesmi div- jih ptic. (sta) Na Pariškem salonu knjige našteli 180.000 obiskovalcev V francoski prestolnici je med 18. in 21. marcem potekal Pariški salon knjige. Kot je za STA povedala predstavnica Društva slovenskih knjigotržcev, so na njem zabeležili 180.000 obiskovalcev. Na 40.000 kvadratnih metrih se je na 500 stojnicah 1200 francoskih in mednarodnih založb predstavilo z več kot 100.000 naslovi. Pariški salon knjige se predstavlja kot največja evropska knjigarna, saj je odprt tudi za javnost. Na sejmu je 2500 avtorjev podpisovalo svoje knjige, med povabljenci sta bila tudi priznani britanski pisatelj Ian McEwan in švedski avtor kriminalnih uspešnic Henning Mankell. (sta) V * • MU • I I 4 M •m B r a l n i k « v a s v s t i l n e m o v i t k u Ruslica.si Bralnik EJeebook N eo + } 7 prednrtloženih e-kfijig « stiteki ovitek 3 7 A ; 8 0 C 2 9 9 , 9 0 € L K u s l i t a . s i . j Mr.. rr.t iMlf, . V » ( F T itt I '• H 'jjt H 1 ' 1 J .. i ' - •• U l , A ;. , ,< |j| t n.' J l S i l H . M|l|| ,7rn^.r|ln-l V|.LV| L: :I.