URN_NBN_SI_DOC-R79CN16R

Začne se v vinogradih, nadaljuje v kleti, konča pa... - Jože Senekovič (levo) in Joži Volavžek. (Marko Vanovšek) Ko vino prebereš kot knjigo Študenta vinograd- ništva na mariborski fakulteti za kmetij- stvo Jože Senekovič in Joži Volavšek dosegla mednarodni uspeh v poznavanju francoskih vin KATJA ERTL Da vino ni navaden kmetijski pridelek in da so odlična vina resnična umetnina, ki lahko z ustreznim opisom postanejo tako zanimiva kot umetniška dela, je v eni od svojih knjig o osnovah pokušanja vin za- pisal poznani slovenski eno- log Julij Nemanič. I-n tako kot bežen pogled in prvi vtis nak- ljučnega obiskovalca galerije ob pogledu na slikarjevo plat- no ne more soditi o umetniški vrednosti likovnega dela, tudi ocenjevanje vina zahteva degu- statorja, podkrepljenega tako v teoriji kot v praksi. Svojevrsten dokaz za to sta študenta tretje- ga letnika vinogradništva mari- borske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Jože Se- nekovič in Joži Volavšek. Na tekmovanju mladih v poznava- nju francoskih vin v Parizu sta pod mentorstvom predavatelja vinarstva mag. Janeza Valdhu- beija v močni mednarodni kon- kurenci dosegla odlično drugo in šesto mesto. Čutila zanesljivejša od tehnike "Najpomembnejši instrument kontrole kakovosti vina so bila in so še vedno naša čutila. Kljub temu da danes poznamo veliko analitskih naprav, s katerimi lahko merimo alkohol, kisline in druge vsebine v vinu, so ta na koncu še vedno tista, ki naj- bolj n a t a n č no povedo, ali je neko vino zelo dobro, povpreč- no ali pokvarjeno. Poznavanje posameznih lastnosti vina je po- membno vse od trenutka, ko se je človek začel ukvarjati s pride- lavo vina," pravi Valdhuber, ki je tudi član mednarodne komi- sije za ocenjevanje vin. Poznava- nje posameznih lastnosti vina je pomembno vse od trenutka, ko se je človek začel ukvarjati s pridelavo vina. Če si hotel pri- delati dobro vino, brez osno- ve pokušnje pač ni šlo. Začetki ocenjevanj in tekmovanj vin pa so zelo povezani s trženjem vina, ta so bila namreč od nek- daj v vlogi pospeševanja proda- je. Ko je vinar dobil medaljo na nekem ocenjevanju, se je s tem približal potencialnemu kupcu, vinu pa je to omogočalo lažji prodor na trg. Tako ni nobeno naključje, da se vinska tekmo- vanja danes širijo predvsem v Nemčiji, Veliki Britaniji in Zdru- ženih državah Amerike, kjer so tudi tržišča največja. "Slovenci smo imeli eno najstarejših med- narodnih ocenjevanj na svetu - to je bilo ocenjevanje v Ljub- ljani, ki pa je žal pred kratkim prenehalo s svojo aktivnostjo. Eden od razlogov je bil zagoto- vo ta, da Slovenija kot majhen trg ni več tako zanimiva za tuje pridelovalce. Ti svoja vina name- sto k nam namreč raje pošiljajo v London, Bruselj, Montreal ali Pariz," razmišlja Valdhuber. Sauvignon z Meranovega Tekmovanje mladih v pozna- v a n ju f r a n c o s k ih v i n, ki je potekalo v okviru pariškega kmetijskega sejma, Francozi organizirajo predvsem zato, da poleg promocije svojih vin vzpodbudijo tudi tekmovalni duh študentov vinogradništ- va in vinarstva po vsej Evropi. Mariborska kmetijska fakulte- ta se ga je udeležila že četrtič. "Seveda je treba dobro pozna- ti osnove okušanja vin, ampak tukaj smo se morali še posebej pripraviti na francoska vina in se poglobiti v značilnosti vin iz posameznih predelov Fran- cije," razloži Valdhuber. Ker so francoski študentje pri pozna- vanju svojih vin v veliki pred- nosti pred tekmovalci iz drugih držav, so bili uvrščeni v poseb- no skupino. V prvem delu tek- movanja je bilo treba desetim vzorcem določiti sorto, cenov- ni razred in področje, s katerega vino prihaja. "Francozi vin na- mreč ne poimenujejo po sortah, ampak po območju, kjer raste vinska trta. Našemu sauvigno- nu, ki ga pridelujemo tukaj na Meranovem, bi Francozi tako rekli vino z Meranovega," poja- sni drugouvrščeni Senekovič. V drugem delu tekmovanja so morali vino oceniti še glede na njegovo harmoničnost, vseb- nost kislin in barvo ter mu dati skupno oceno. V finalnem delu, kamor sta se poleg Senekoviča uvrstila še študentka iz Ukraji- ne in študent iz I-talije, pa se je bilo treba dokazati še v prepo- znavanju vin iz celotne Evrope. "Povedati smo morali, od kod vino prihaja, kakšna je njegova harmoničnost, določiti je bilo treba njegov letnik in oceniti, s kakšno hrano bi se najbolje uje- malo. Sklepati smo morali tudi o tem, na kakšen način so vino pridelovali in kako so z njim rav- nali v kleteh," potek tekmova- nja pojasni Senekovič. Ne glede na to, da sta oba z Volavškom dobro podkovana v osnovah iz senzorike vin, sta se v zadnjih štirinajstih dneh pred tekmova- njem osredotočila predvsem na poskušanje vin z različnih vino- rodnih pobmočij. "Katedra za vinogradništvo nama je priskr- bela nekaj vzorcev, da sva lahko dobila vsaj približen vtis o fran- coskih vinih. So namreč bistve- no drugačna od slovenskih in oditi na tekmovanje v Francijo nepripravljen bi bilo res nesmi- selno. Ključni pomen za najin uspeh pa so najverjetneje imele tudi najine diskusije s profesor- jem Valdhuberjem. En dan pred tekmovanjem smo bili v hotel- ski sobi do treh zjutraj in se po- govarjali, na kakšen način se lotiti ocenjevanja," doda Volav- šek. Marsikatero francosko lekci- jo bi lahko uporabili doma Poleg znanja iz vinarstva in vi- nogradništva, ki sta ga pridobi- la na fakulteti, sta se oba veliko naučila tud z delom v domačem vinogradu in kleti. Medtem ko pri Senekoviču zaenkrat pride- lujejo vino v glavnem za last- ne potrebe, pa se pri Volavšku ukvarjajo s turizmom na kme- tiji in večino svojega vina tudi prodajo. "Mladim vinogradni- kom bi morali vlivati več samo- zavesti. Danes si namreč nihče več ne upa tvegati in veliko je takih, ki so prepričani, da se vlaganje v vinogradništvo več ne izplača. Z vinogradi je res ogromno dela, ampak verja- mem, da se bodo v prihodno- sti stvari spremenile na boljše," je optimističen Volavšek. Pre- pričanje nekaterih o tem, da je včasih nujno potrebno presto- piti meje svoje države in nase pogledati iz perspektive zuna- njega opazovalca, se potrdi tudi v njunem primeru. Obogatena z mednarodnimi izkušnjami zdaj veliko bolje vidita priložnosti, prav tako pa tudi zastoje v raz- voju slovenskega vinarstva. "V Franciji sem dobil marsikatero lekcijo, ki bi jo lahko s pridom izkoristili tudi v Sloveniji. Fran- cozi n a m r eč kupujejo samo lastne pridelke in proizvode, to je njihova največja prednost. Cena jim pri tem ni toliko po- membna. Francoski potrošnik bo namreč stal za francoskim kmetom," primerjavo naredi Senekovič. Ena izmed vse pre- večkrat zapravljenih priložno- sti slovenskih vinarjev je po njunem mnenju tudi ta, da ti še vedno premalo pozornosti namenijo temu, da bi svojemu vinu dodali zgodbo. "Danes ni več dovolj, da gostu natočiš ko- zarec vina, ampak se od vinar- ja pričakuje tudi to, da kupca povabi v klet, mu razloži, kako je pridelal vino, in ga seznani z značilnostmi posamezne sorte. Okušanje vina je namreč precej podobno branju literature. Če te nekdo navduši za določeno knji- go in ti jo zna na zanimiv način predstaviti, obstaja zelo velika možnost, da jo boš odprl, hkra- ti pa tudi precejšnja verjetnost, da boš v njej užival," zaključi Se- nekovič. KOLEDAR ORC DANES GODUJETA: Boj'an, Voj'ko Ime Bojan je slovanskega izvora. Najverjetneje izhaja iz dvočlenskih slovanskih imen, ki se začenjajo z Boj-. Člen Boj- je iz samostalnika boj, oz. glagola bojevati se. REKLO ZA DANES: Bolje pošteno umreti kot sramotno živeti. ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN: 1868 - Rodil se je ruski pisa- telj Maksim Gorki (s pravim imenom Aleksej Maksimo- vič Peškov, umrl leta 1936). Velja za utemeljitelja socia- lističnega realizma. Knji- ževnost je imel za zvesto reprodukcijo stvarnosti, ki naj vizionarno pričara pri- hodnost, zmeraj s prizadeva- njem po boljšem. 1881 - Umrl je ruski sklada- telj Modest Petrovič Mu- sorgski (rojen leta 1839). Njegova najbolj znana dela so Boris Godunov, Noč na Golem brdu in Slike z raz- stave. 1930 - Mesti Konstantino- pel in Angora sta spremeni- li svoji imeni v I-stanbul in Ankara. 1939 - Po štiriletnih bojih so Francove čete zasedle Madrid. To je bil praktično konec španske državljanske vojne. 1941 - t Angleška pisateljica Virginija Woolf je naredila samomor (rojena leta 1882). 1969 - Umrl je ameriški ge- neral in državnik Dwight Ei- senhower (rojen leta 1890), dva mandata tudi predsed- nik ZDA. OVEN Z veseljem se boste lotili bolj praktičnih stvari, da bi z delom ubežali pred notra- njim nemirom. BIK Ker boste preveč klepeta- vi, vam bodo ljudje veliko svetovali in skušali soliti pamet. Ne nasedite jim. DVOJČKA Z lepim vedenjem, predv- sem pa z govorjenjem lahko na svojo stran pridobite nekaj pomembnih ljudi. RAK Nerazpoloženi boste, in to ne brez razloga. Lahko se vam zgodi kar nekaj nespo- razumov z bližnjimi. LEV Če bo dan izpopolnjen z ljubeznijo, vam bodo čust- vene zavore popolnoma popustile in se boste predali. DEVICA Če se boste lotili organizira- no resnega dela, lahko na- redite več koristnih stvari. Toda nikar ne pretiravajte. TEHTNICA Z denarjem se ne boste mogli dokazovati pred osebo, ki vam bo poslala nekaj Amorjevih puščic. ŠKORPIJON Ker se boste dobro počutili, boste hoteli postoriti prav vse, kar ste si zadali. Možni so novi koraki v ljubezni. STRELEC Zbrati boste morali dovolj poguma, da boste samostoj- no sprejeli neko pomembno odločitev in tudi posledice. KOZOROG Misli vam bodo uhajale k denarju in finančnim poslom. Pri vsej stvari pa boste precej svojeglavi. VODNAR Poglabljali se boste v medč- loveške odnose in iskali vzroke za to, kako se okoli- ca včasih odziva na vas. RIBI I-deja o potovanju v tujino vas bo navdušila, vendar dobro premislite, ali bo de- narnica vzdržala stroške. SESTAVIL MARKO NAPAST ANTON FUNTEK KISLO KOBILJE MLEKO DERIVAT AMONIAKA UŽITNA SIROVKA TEČEN ČLOVEK EDEN OD ARGONAV- TOV JAP. UMET- NOSTNA DRSALKA SUGURI LEKARNAR KAVBOJSKA VRV ZA LOV- LJENJE GOVEDA RTV REŽISER KRAGELJ 1323 TURŠKA OREHOVA PITA, POLITA Z MEDOM ŽREBANJE BREST ANTIČNO GL. MESTO ETOLIJE LJUDSKO IME ZA MAVRICO IZRAZ, IGRA OBRAZA VENEZIA GRŠKI BOG VINA, BAKHOV TOVARIŠ ČAPKOVA UTOPIČNA SOPROG PEČ ZA SEŽIGANJE MRLIČEV BRAZILSKI NOGOMETAŠ (RICARDO) REKA NAKOSOVU, PRITOK SITNICE FR. REKA IN DEPARTMA JOHN JUŽNOAM. KUKAVICA SL. IGRALEC IGRALNA KARTA LITIJ OTROŠKA ČREVESNA GLISTA VELIK IN MOČEN ČLOVEK KUKLUX KLAN JAPONSKI PISATELJ UEDA AMERIŠKA AVTOMO- BILSKA DRUŽBA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: apsare, Romain, Anders, Vogh, KA, Neža, gad, stran, Nimno, prata, akut, rekord, Enna, Imi, Ios, Dov, noj, Udinese, Tra, sorento.