URN_NBN_SI_DOC-R79CN16R

Celostno zdravje se začne v ustih izbranega osebnega zobozdravnika ima v Sloveniji 1,442.077 zavarovancev, kar je 50 tisoč več kot pred poldru-gim letom. Pa vendar jih kar tri četrtine v zobno ambu-lanto pride šele, ko jih zob boli MATEJA GROŠELJ Oralno zdravje je sestavni del celostne- ga zdravja, poudarjajo strokovnjaki, vendar Slovenija zanj namenja znat- no manj sredstev kot Evropska unija; za nami sta le še Madžarska in Ciper. Povsod, ne le pri nas, je zdravje ust in zob javnozdravstveni problem, ker ve- liko stane, je razširjen in ga je mogoče reševati samo z javnimi ukrepi, kot so promocija oralnega zdravja in preven- tiva. Svetovna zdravstvena organizacija uvršča ustne bolezni, torej zobno gni- lobo in vnetja obzobnih tkiv, poleg srčno-žilnih bolezni, raka, kronične respiratorne bolezni in diabetesa med glavne skupine kroničnih bolezni. "V Sloveniji skoraj ni človeka z zdravimi dlesnimi," pravi nadzorni zobozdrav- nik pri Zavodu za zdravstveno zava- rovanje Slovenije (ZZZS) Željko Valčic in dodaja, da je zdravljenje ust in zob med štirimi najdražjimi; ne preseneča ga, da v zobozdravstvu zaradi neenako- merne dostopnosti ne moremo govori- ti o enakosti v zdravju. Za težave z zobmi krivi sami Kar tri četrtine Slovencev se za obisk zobozdravnika odločijo zaradi bole- čin, sledijo zahteve po zdravljenju, estetski in še drugi razlogi, na zadnjem mestu je preventiva oziroma zavest varovati svoje zdravje, razlaga vršilec dolžnosti direktorja stomatološke sek- cije pri Slovenskem zdravniškem društ- vu Gorazd Sajko. Ob vstopu v šolo je le tretjina otrok povsem brez kariesa, nadaljuje, pri odraslih pa sta v povpreč- ju manj kot dva odstotka takšnih, ki bi imeli zaradi kariesa še povsem ne- prizadeto zobovje. "V Skandinaviji so prepričani, da kdor ima težave z zobmi pred 35. letom, je zanje kriv čisto sam," se strinja Sajko. Pri nas pa, ugotavljajo poznavalci, večjo "moč", kot jo imata dvakrat na dan uporaba zobne ščetke, paste, nitke in tablet proti zobni gnilo- bi ter redno splakovanje ust, še vedno pripisujemo zobozdravstveni dejavno- sti in nanjo prelagamo odgovornost. "Z vidika primarne preventive je ustna hi- giena veliko pomembnejša kot redni obiski pri zobozdravniku," poudarja Sajko. Darinka Borovšek Bela, ki se s pre- ventivo otroškega in mladinskega zo- bozdravstva ukvarja v Zdravstvenem domu Maribor, priporoča prvi obisk pri zobozdravniku že, ko otroku izra- ste prvi zob; pri treh letih, na sistemat- skem pregledu, je lahko že prepozno. Prav tako meni, da bi morali do otro- kovega sedmega leta starši otrokom umivati zobe, da bo delo opravljeno učinkovito, zlasti pa opozarja, da bi si moral vsakdo, tudi odrasli, zobe umi- vati dve do tri minute. Do leta 1993 pri nas zelo dobro vo- deno in učinkovito otroško oziroma osnovnošolsko preventivo je porušilo uvajanje zasebnih zobozdravstvenih praks; starši so otroke začeli prepiso- vati k zasebnim zobozdravnikom za odrasle. Od takrat, še ugotavlja Sajko, tudi ni več povratnih informacij in preglednosti, kakšno je stanje otroške in mladostniške zobne preventive. Ni mogoče spregledati, da so otroški di- spanzerji na tem področju zastali, bo- lezenska stanja pri otrocih pa so dovolj zgovoren kazalnik razmer v zdravstvu. V preventivo pa naj ne bi bili vključeni Umivanje zob mora trajati dve do tri minute, daje učinkovito, otroke naj pri tem opravilu nadzorujejo starši. (Arhiv Večera) samo otroci in mladostniki, soglašajo sogovorniki, temveč tudi odrasli. Belo ni vedno najboljše Valčic ne pozabi omeniti, da se zdrav- je začne v ustih. Parodontalne bole- zni so namreč dokazano povezane s sistemskimi boleznimi, denimo s slad- korno boleznijo, z boleznimi srca in ožilja, vplivajo na nosečnost in prez- godnje rojstvo ali nižjo porodno težo otroka. Diabetes še prav posebno po- udarja zaradi vedno večjega števila otrok s prekomerno težo, ki so poten- cialni diabetiki; pri tretjini otrok se na- mreč bolezni obzobnih tkiv pojavijo že med 15. in 19. letom, za sladkorne bolnike pa velja, da je verjetnost izgu- be vseh zob in totalne proteze kar 15- krat večja kot pri zdravih ljudeh. Tudi nosečnice morajo imeti zagotovljen dostop do zobozdravnika; pri nas ga imajo, saj jim ZZZS na primer plača celo čiščenje zobnega kamna, ki je sicer samoplačniško. Da bi moralo biti prav odstranjeva- nje zobnega kamna uvrščeno v košari- co pravic, vztrajajo strokovnjaki. Tudi zato, ker pri nas velja povsem obratna praksa, pojasnjuje Sajko. "Najprej paci- entu narediš porcelansko konstrukci- jo, za darilo mu očistiš zobne obloge. Pa mu sploh ne bi smel delati ničesar drugega, dokler usta niso za to priprav- ljena." In kaj naj bi torej bilo po novem v košarici pravic? "Ta vreča je zaprta, da nekaj pridobiš, se moraš nečemu odpovedati. Stroka pa se ne sme niče- mur odpovedati, zato bo morala o tem odločati politika," meni Sajko, medtem ko Valčic ocenjuje, da naj bi imele pri odločanju nosilno težo civilne združ- be, ne minister, ne ZZZS, ne stroka. "Ne želimo si ljudi brez zob, ker si teh sto- ritev ne morejo privoščiti. Ob 12,3-od- stotni revščini, 100 tisoč ljudeh brez dela, pragu revščine 580 evrov - je mo- goče plačati za protetiko tisoč evrov?" se sprašuje Valčic. Prepričan je, da bo morala vlada prevzeti del odgovorno- sti in da bodo nekateri ukrepi morali dozoreti. Spremeniti je treba percepcijo oral- nega zdravja tudi pri odločevalcih, pri izvajalcih, pri uporabnikih, da bi vede- li, kaj, kje in koga vprašati, pa izboljšati oralno pismenost, opozarja nadzornik ZZZS. Omenja neenakomerno razpore- jenost informacij; zobozdravnik ima šestkrat več podatkov kot njegov paci- ent. Široka baza znanja, ki je postavlje- na na spletno stran ZZZS, v preko pol milijona izvodov brošur pa dostopna tudi v zobozdravstvenih ambulantah, tako med drugim pojasnjuje pogoste izraze v zobozdravstvu ter odgovarja na vprašanja o zobnih zalivkah in nji- hovih vrstah ter o mostičku. Projekt, v katerega je vključena tudi Zlatarna Celje z razvojno skupino na področju medicinskih materialov, na primer raz- čiščuje še dileme, ali je vse, kar je nad- standardno v zobozdravstvu, zdravju tudi prijazno. Ne, odgovarja raziskoval- ka Taša Zu-pančič Hart-ner, prav bi pa bilo, da bi pacienti znali ločevati med estetiko, ki jo preveč poudarjamo, funkcionalnostjo in predvsem združ- ljivostjo materialov z organizmom. "Belo ni vedno najboljše," zatrjuje. Želeno zmanjšanje umrljivosti za rakom na dojki v presejani populaciji lahko doseže- mo le, če se vabilu na mamografijo odzove 70 odstotkov vabljenih žensk. (Janko Rath) V programu Dora lani odkritih 67 rakov na dojki Odzivnost žensk na presejalno mamografijo v okviru- programa Doraje 85-odstotna Leta 2010 je bilo v okviru državnega presejalnega programa Dora za raka na dojki na presejalno mamografijo vabljenih 11.716 žensk, slikanja se jih je udeležilo 9974, kar predstavlja 85- odstotno udeležbo. Med slikanimi žen- skami so pri 67 ženskah odkrili raka na dojki. ''Z visoko udeležbo smo zado- voljni, saj vemo, da želeno zmanjšanje umrljivosti za rakom na dojki v preseja- ni populaciji za 25-30 odstotkov lahko dosežemo le, če se vabilu odzove 70 odstotkov vabljenih žensk," je pove- dal vodja programa Maksimilijan Ka- divec, dr. med. Program Dora, ki se je aprila 2008 začel v stacionarni enoti na Onkološ- kem inštitutu Ljubljana, je leta 2010 pri- čel s slikanjem tudi v mobilnih enotah. Maja se je začelo slikanje v mobilni enoti v Ljubljani, kamor so bile vablje- ne ženske iz mestne občine Ljubljana, možnost slikanja pa so imele tudi žen- ske iz osrednjeslovenske regije. Junija pa se je nato v mobilni enoti v Trbov- ljah začelo slikanje žensk iz statistične regije Zasavje. Na presejalno slikanje je bilo vabljenih 3365 žensk, slikanja se jih je udeležilo 2252, kar predstav- lja 67-odstotno udeležbo. Med slika- nimi ženskami je bilo odkritih deset rakov. Konec marca 2011 se bo mobilna enota iz zasavske regije premaknila v osrednjeslovensko oziroma iz Trbo- velj v Kamnik. Na slikanje bo povab- ljenih približno deset tisoč žensk iz občin Kamnik, Domžale, Trzin, Men- geš, Vodice in Komenda. ''Leta 2011 lahko program Dora na presejalno mamografijo povabi 30 tisoč žensk, kar ob 80-odstotni udeležbi pomeni, da bo slikanih 24 tisoč žensk in seveda opravljena vsa potrebna nadaljnja diag- nostika in zdravljenje. Ta plan bomo lahko dosegli ob takojšnjem nakupu dodatne opreme, novih mobilnih enot glede na zastavljene cilje centralizira- nega presejalnega programa za raka na dojki ter zaposlitvi določenega števila novih radiologov in radioloških inže- nirjev in drugega potrebnega kadra v presejalno-diagnostičnem centru OI," je pojasnil Kadivec. Strokovni direktor OI prof. dr. Janez Žgajnar, dr. med., pa je dodal: "Ugotavljamo, da se tudi v Sloveniji potrjujejo izkušnje iz tujine, da je uved- ba programa na ravni države zaradi organizacijske in tehnološke zahtev- nosti dolgotrajen proces. Kljub temu bomo v letošnjem letu kar za trikrat povečali število vabljenih žensk v pro- gram Dora in samo letos načrtujemo slikati vsaj dvakrat toliko žensk kot v vseh letih delovanja programa doslej. Upamo, da bomo imeli tudi v prihod- nje pogoje, ki bi omogočali hitro širi- tev programa.'' Statistika od samega začetka pro- grama do konca leta 2010 sicer kaže visoko udeležbo žensk na povabilo k slikanju v programu Dora. V obdob- ju od 21. aprila 2008 do 31. decembra 2010 je bilo na presejalno slikanje vab- ljenih 17.384 žensk, slikanja se jih je udeležilo 14.211, kar predstavlja 81,75- odstotno udeležbo. Med slikanimi žen- skami so pri 123 odkrili raka. Višja udeležba v Ljubljani gre tudi na račun preusmerjanja žensk starosti od 50 do 69 let iz Centra za bolezni dojk ZD Ljub- ljana Center v program Dora. (zb) 90-dnevna ločevalna dieta Zaradi stalnega povpraševanja ugodno za naročnike Večera 1. del: 2. del: riročnik za hujšanje (9 €) Priročnik za vzdrževanje teže (9 €) 1. Zakaj z 90-dnevno ločevalno dieto shujšate Zato, ker predstavlja način prehranjevanja, ki sledi naravnim ritmom iz (davnih in manj davnih) časov, ko ljudje niso mešali vseh vrst hrane med seboj - in tudi niso bili debeli. Pri tem načinu prehranjevanja niste nikoli lačni in lahko jeste vse! 2. Zakaj po ločevalnih obrokih niste utrujeni, ampak polni energije Ker z ločevanjem živil postane prehrana manj naporna! Prvi znak sta redna prebava in nič več napetosti v trebuhu. Pri pravilno sestavljenih obrokih zaužita hrana kar najhitreje zapusti želodec, v prebavnem traktu pa se hranilne snovi hitro razkrojijo, asimilirajo in izkoristijo. 3. Zakaj prehranjevanje po ločevalni dieti prinaša zdravje Telo vneseno hrano drugače obdela, drugače črpa hranilne snovi in jih tudi drugače uporabi, zato je lažje ... Življenje pa lepše! Naročniki lahko knjigo naročite ob delovnih dneh po telefonu 0 2 23 53 326 ali e-pošti knjiga@vecer.com ali na spletnem naslovu trgovina.vecer.com. VEČER