URN_NBN_SI_DOC-R79CN16R

Iz NLB v srbski aferi desetletja izginilo 3 0 milijonov DANES Darja Kocbek Premikanje kazalcev Telo ima svojo notranjo uro, ki se ne more takoj spremeniti in prila- goditi. Prestavitev ure marca in oktob-ra zato samo povzroči, da naša notranja ura pride iz ritma, pravi Jurgen Zulley, vodja centra za medicino spanja na univerzi Regensb-urg. Več študij je pokazalo, da po prestavitvi ure več ljudi ob-išče svojega zdravnika, ker imajo težave s spanjem, glavob-ole in depresije. Več je prometnih nesreč in nezgod na delovnem mestu. Ker pa škodljivi vplivi na zdravje do zdaj niso b-ili dokazani, ukinitve poletnega merjenja časa iz zdravstvenih razlogov zato ni mogoče zahtevati. Poletno merjenje časa so najprej uvedli v 70. letih prejšnjega stoletja v Franciji zaradi naftne krize, da b-i pridob-ili eno uro več dnevne svetlob-e. V EU so uro začeli prestavljati prav tako iz energetskih razlogov na pol leta v 80. letih prejšnjega stoletja. Že kmalu se je izkazalo, da ta ukrep ne služi svojemu namenu, saj prihrankov pri rab-i energije po podatkih energetskih družb- tako rekoč ni. Podporniki poletnega merjenja časa zdaj pravijo, da lahko ljudje, ki delajo v izmenah, zaradi prestavitve ure več časa delajo pri dnevni svetlob-i. Poletno merjenje časa predpisuje evropska direktiva. Čeb-iga hoteli ukiniti, b-i ga morali ukiniti na ravni EU. Čeb-idirektivo spremeni- li tako, da b-i odločitev o prestavlja- nju ure prepustili posameznim članicam, b-i nastala zmeda, zlasti v železniškem in letalskem prometu, kar smo v Sloveniji že čutili v 80. letih prejšnjega stoletja, ker se nekdanja Jugoslavija ni odločila takoj pridružiti državam, ki so uvedle poletno merjenje časa. Prob-lemb-ib-ildanes še veliko večji zaradi razvoja informacijsko- komunikacijske tehnologije, saj tako rekoč nič več ne deluje b-rez računalnika, kar b-i zahtevalo dodatno ob-sežno usklajevanje ur. Evropska komisija se je leta 2007 odločila preveriti, ali poletno mer- jenje časa ohraniti ali ne. Na komi- siji pravijo, da takrat nob-ena drža- va članica ni predlagala, da b-i ga b-ilo treb-a ukiniti. Niso pa se takrat odločili prek ankete Eurob-arome- ter vprašati za mnenje še državlja- ne članic EU. Direktiva, kije b-ila sprejeta leta 2 0 0 0, poletno merje- nje časa določa za nedoločen čas. Zdaj velja v EU lizb-onska pogodb-a, ukinitev direktive pa lahko z mili- jonom podpisov zahtevajo tudi dr- žavljani. A dokler ni podatkov, ali b-i se večina državljanov EU s tem strinjala, se zb-iranja podpisov nihče ne b-o lotil. Nekateri predlagajo uvedbo podjetništva že v vrtce. To bi verjetno res privedlo do preobrata: zdaj se nekateri podjetniki obnašajo, kot bi bili v vrtcu. LEVO SPODAJ Srbska policija naj bi bila prišla na sled organizirani združbi znotraj NLB, ki je največjo slovensko banko s kreditiranjem srbskega koncema Agroživ v navezi z njenim vodstvom "olajšala" za 30 milijonov evrov, slovenski kriminalisti pa stojijo križemrok VASJA JAGER MATIJA STEPIŠNIK JURE STOJAN Po večtedenskem preiskovanju poti denarja iz Nove Ljub-ljanske b-anke (NLB) v Srb-ijo skozi kreditiranje perut- ninskega podjetja Agroživ ob-javljamo prve izsledke o delovanju domnevne organizirane naveze znotraj največje slovenske b-anke, na katero naj b-i b-ili pri svojem delu naleteli srb-ski organi pregona. Ti so do sedaj zaradi afere Agroživ, v kateri s poniknili milijoni iz Slovenije, zaprli že 20 posameznikov iz vodstva omenjenega podjetja, med- tem pa se njihovi slovenski kolegi niso niti lotili preiskave moreb-itnega "ropa stoletja" v b-anki NLB. NLB kljub svarilom v posel Perutninski koncern Agroživ, ki ga je v času spornih dogodkov vodil Mi- roslav Živanov, je že pred leti zašel v hude likvidnostne težave. Firma naj b-i b-ila že zdavnaj zrela za stečaj, ven- dar so se iznajdljivi predsednik uprave in posamezniki okoli njega domislili načina, kako napihniti njene b-ilance: od decemb-ra 2004 do januarja 2008 so sklepali simulirane pravne posle oziroma fiktivne pogodb-e o nakupih in prodajah napihnjenih deležev med podjetji znotraj skupine Agroživ ali v lasti ljudi iz njenega vodstva. S tem so ustvarjali navidezni dob-iček kot razli- ko med knjigovodsko vrednostjo dele- žev in njihovo prodajno ceno, Živanov pa je tako prikazoval Agroživ kot sol- venten. Po naših podatkih so tako napihni- li b-ilance skupine za leto 2005 v višini sedem mililjonov evrov, v letu 2006 že za 22 milijonov in v letu 2007 za 14 mi- lijonov evrov. S tem pa se je nezakoni- to početje šele začelo: s prikrojenimi računovodskimi izkazi je Živanov pri- šel pred b-anke in jih zaprosil za mili- jonske kredite, češ da b-ilance vendar dokazujejo, da je Agroživ dob-ro stoječa firma. Banka, ki mu je v največji meri nasedla, je b-ila ravno slovenska NLB. A menda ne po naključju. Po infor- macijah naših virov so b-ile odgovor- ne oseb-e NLB izrecno opozorjene na Živanovove fiktivne posle in celo, da naj b-i b-ilo finančno stanje Agroživa tako slab-o, da je zaposlenim plačilo za delo izplačeval kar na roko, o prispev- kih pa ni b-ilo ne duha ne sluha. Toda slovenskih b-ankirjev to ni ustavilo v njihovi nameri. Na sledi organizirani združbi znotraj banke Točen znesek posojil, ki jih je NLB odo- b-rila Živanovu, še vedno ni znan; med- tem ko je Delo poročalo o 64 milijonih, so iz b-anke zatrdili, da gre za "le" 48 milijonov. Po naših podatkih so b-ila jamstva, ki jih je predložil Agroživ, katastrofalno nesorazmerna s prejeti- mi vsotami, saj naj b-i šlo predvsem za precenjene deleže že omenjenih slam- natih družb- in enako napihnjene ne- premičnine. Ob- kasnejšem potopu Agroživa se je tako pokazalo, da je cela firma vredna okoli enajst milijonov evrov, kolikor je zanjo na dražb-i ponu- dil Srb-ijagas. Spet so do b-anke prišla svarila, da garancije niso ustrezne, in spet se je posel kljub- temu nadaljeval. Sicer najb-ib-ilaNLB ob-likovala znatne (menda 30 milijonov vredne) rezervaci- je v primeru potopa srb-ske firme, ven- dar n am uradne potrditve ni uspelo pridob-iti. "Poslov oziroma poslovnih odnosov s posameznimi komitenti ne moremo komentirati," je b-ilo vse, kar nam je sporočila njihova služb-a za odnose z javnostmi. Najspornejši del posojil NLB se po naših informacijah nanaša na 30 mili- jonov evrov, ki so menda poniknili v žepih posameznikov. Večina denarja je b-ila izplačana v letu 2007 (zadnja tran- sakcija v višini 4,5 milijona naj b-i b-ila izpeljana v letu 2008), kot smo izvede- Srbsko podjetje je ostalo brez večjega dela prepotrebnih kreditov in na koncu pristalo v stečaju, ceno pa so seveda plačali delavci. (Aleksandar Andjic) li iz naših virov v Srb-iji, pa tamkajšnji kriminalisti imajo podatke, ki menda dokazujejo, da je Živanov do denar- ja prišel s pomočjo ljudi znotraj NLB. To naj b-i b-ili posamezniki na najb-olj odgovornih položajih NLB-jeve opera- tive za b-alkanske trge, zaradi zaščite naših sogovornikov pa in ob-javljamo zgolj inicialke: G. K. (na katerega smo se b-rez uspeha ob-rnili s prošnjo za po- jasnila), M. N., I. G., V. P. in B. Z. Eden od omenjenih najb-ib-ilv stalnem stiku z Živanovom in z njim najb-ise b-ili dogo- vorili o delitvi sredstev, ki jih b-o dob-il Agroživ. 20 posameznikov iz vodstva Agroživa so zaprli zaradi afere Milijoni na osebne račune v Švici in Nemčiji Kar najb-ise nato dogajalo s tokom de- narja, poglab-lja sume o usklajenem delovanju. Po odob-ritvi samega vrha NLB (ki ga je takrat vodil kasnejši pre- jemnik milijonske nagrade za dob-ro delo Marjan Kramar) je denar name- sto na račun Agroživa romal kar na za- seb-ne računa Miroslava Živanova ter njegovega sina Nenada in žene Sunči- ce pri NLB Ljub-ljana ter njeni nemški in švicarski izpostavi LHB Frankfurt (v tistem času je njen nadzorni svet vodil I-gor Bavčar, takrat še član LDS) in InterFinanz Zurich. Pri srb-ski polici- ji smo poskušali pridob-iti tudi uradno potrditev navedb- naših dob-ro obvešče- nih virov, a zaman - naša sporočila so ostala b-rez odziva. Dejstvo je, da je srb-sko podjetje ostalo b-rez večjega dela prepotreb-nih kreditov in na koncu pristalo v steča- ju, ceno pa so seveda plačali delavci. Potop perutninskega giganta je priteg- nil pozornost policije, ki je sprožila preiskavo Živanovovega početja. Epi- log: sodni proces in 20 zapornih kazni zaradi dokazanih ob-tožb- proti celotne- mu vodstvu skupine Agroživ, da so z "nezakonitimi privatizacijami in pra- njem denarja oškodovali srb-ski prora- čun za 18 milijonov evrov". Škoda, ki jo je utrpela slovenska državna b-anka NLB, pa je b-ržkone še precej večja, saj najb-ib-ilacela stečajna masa izropane- ga Agroživa šokantno majhna. A kot rečeno, v NLB zadeve ne komentirajo, zato nam tudi niso pojasnili, kolikšen del svojega posojila so že dob-ili povr- njen. V Srb-iji je primer dob-il vzdevek afera desetletja, v Sloveniji pa se ni zgodilo prav nič. "Po do sedaj opravlje- nem preverjanju policija ne preiskuje primera, ki ga omenjate," je b-ilo vse, kar nam je sporočil tiskovni predstav- nik Generalne policijske uprave Drago Menegalija. Spet prestavitev srečanja trojice Pahor, Kosor, Tadic Pahor bi moral ta teden v Beograd na srečanje s Tadičem in Kosorjevo, a je Zagreb prosil za prestavitev. Do zdaj zanj intenzivno zunanjepolitično leto Novo srečanje "personalne trilaterale" Boris Tadic, Jadranka Kosor, Borut Pahor, ki je z uvodnim srečanjem za- čela lani na Ptuju, se še naprej odmika. Slovenski premier in hrvaška predsed- nica vlade b-i morala namreč v torek dopotovati v Beograd in se tam sesta- ti s srb-skim predsednikom, a je konec prejšnjega tedna prišlo ponovno do pre- stavitve. Kot smo neuradno izvedeli, je takšno željo tik pred zdajci izrazil urad- ni Zagreb-, razlogi pa niso znani. Druga "trilaterala SHS" je b-ila sicer napove- dana že za 28. feb-ruar, a so b-ili tedaj odnosi med Hrvaško in Srb-ijo nekoli- ko zaostreni zaradi vukovarskega voj- nega veterana Tihomirja Purde, ki je b-il v zaporu v Zenici, ker je Srb-ija zah- tevala njegovo izločitev in sojenje za domnevne vojne zločine. Vmes je b-il Purda že izpuščen. Zdaj b-odo stekli novi pogovori o naslednjem možnem terminu, ko b-o trojica lahko sedla za skupno mizo. Politični in diplomatski sogovorni- ki, ki so pripravljali srečanje, so sicer dosegli dogovor, da b-odo v ospredju gospodarske teme, ki zadevajo regijo, predvsem možnosti investicij in infras- trukturni projekti. Gospodarska vpra- šanja tako ali tako zaznamujejo zadnje Pahorjeve zunanjepolitične aktivnosti, saj je konec tedna v Bruslju predstavljal slovenske načrte za pridružitev paktu za evro, sedaj pa b-o o njih iskal soglas- je s sindikati in z opozicijo. Prejšnji teden je b-il zaradi plinovoda Južni tok v Sloveniji tudi ruski premier Vladi- mir Putin. Med odmevnejšimi ob-iski Pahorja na tujem je potreb-no omeniti še Washington, Ankaro in Pariz, kjer je sklenil strateško partnerstvo z Nico- lasom Sarkozyjem. Junijab-opo predvi- devanjih podob-en dokument podpisal tudi z nemško kanclerko Angelo Mer- kel. Za razliko od francosko-slovenske- ga partnerstva, ki je tipsko, splošno in ga ima uradni Pariz s precej državami, najb-ib-ildogovor Berlin-Ljub-ljana veli- ko b-olj specifičen in konkreten. V vsa- kem primeru je jasno, da je Slovenija gospodarsko veliko b-olj navezana na Nemčijo. Z njo deli tudi b-olj zadržano stališče do vojaške intervencije v Lib-iji, kjer se ne Berlin ne Ljub-ljana (do zdaj) nista pridružila koaliciji držav, ki so na čelu izvrševanja resolucije varnostnega sveta OZN številka 1973/2011. (mst) Borut Pahor, Jadranka Kosor in Boris Tadic lani na Ptuju, letošnje srečanje se še na- prej odmika. (Reu-ter) Loto V 25. krogu igre na srečo Loto so b-ile 27. marca 2011 izžreb-ane številke: 14, 21, 23, 24, 26, 33, 36 in dodatna 22. Sedmica ni b-ila izžreb-ana. Lotko: 630870 Lotko 6 ni b-il izžreb-an. Loto plus: 1, 21, 22, 26, 27, 38, 39 in dodatna 29. 7 plus ni b-il izžreb-an.