URN_NBN_SI_DOC-R79CN16R

Matej Golob, obetavni plavalec Branika (Marko Vanovšek) Na poti od bazena do šole Matej Golob, najbolj nadarjeni plavalec Branikove šole JANEZ FERK Malo je najstnikov, ki so pripravljeni odreči se skušnjavam, ki jih ponuja mladostno življenje, da bi se jim mogo- če uresničile želje šele čez deset ali pet- najst let. Za negotovo pot, posuto s trni, za pot, kije drugačna, kot jo ubere veči- na, se je odločil 17-letni Matej Golob, kije na svoje izjemne sposobnosti naj- bolj opozoril na državnem prvenstvu v plavanju februarja v Ljubljani. "Začel sem trenirati v prvem razredu osnov- ne šole, predvsem zaradi starejšega brata, saj sem ga želel posnemati. Star- ši so me pripeljali v Pristan in tja me vozijo še danes. Najprej sem se na tre- ninge hodil igrat, s časom so stvari po- stale resnejše," se spomni Matej Golob, ki je deset let kasneje v mladinski in absolutni konkurenci na državnem prvenstvu enajstkrat stopil na oder za zmagovalce. V prostem slogu si je podredil konkurenco na 200, 4 00 in tudi 1500 metrov prosto v obeh kate- gorijah, s čimer je potrdil, da je nadar- jen plavalec, ki po dolgem času prihaja iz Maribora. Sledi mu še nekaj vrstni- kov, ki naj bi ponovno oživili kakovost v Plavalnem klubu Branik. Zmagovati je začel že prej, v nižjih kategorijah. "Prvič sem zmagal med mlajšimi dečki, in sicer na 200 metrov hrbtno." Od takrat dalje se je občasno pridruževal tudi reprezentanci, pri ka- detih je postal redni član reprezentan- ce. "To je bila velika stvar zame. Videl sem, da se da, dobil dodaten zagon in predvsem novo motivacijo." Sedanji mladinski reprezentant vadi pod vod- stvom Roberta Novaka, s klubskim kolegom Martinom Bauom pa sta delež- na posebnih treningov. "Včasih je vsa ekipa trenirala isto, sedaj je drugače. Z Martinom trenirava več, predvsem pa težje. Treningi so naporni, tukaj ni popuščanja." Opiše svoj urnik, ki se ponavlja dan za dnem. "Vstajam vsak dan ob še- stih, saj sem ob sedmi uri že v vodi. Po treningu se odpravim v šolo, kamor vsakodnevno zamujam. Obiskujem športni razred na II. gimnaziji v Ma- riboru, kjer mi pomagajo in znajo pri- sluhniti, kadar iščemo rešitve zaradi moje časovne stiske in ostalih prob- lemov. Po šoli oddrvim domov, kjer me čaka kosilo, časa za počitek pa ni, saj sledi popoldanski trening, razde- ljen med fitnesom in bazenom, ki se navadno zavleče do osme ure zvečer. Glede na to, da me naslednji dan čaka isto naporen urnik, sledi spanje, mogo- če mi uspe narediti še kaj za šolo, dru- gače pa spat." Fant, ki ima najraje kravl na sred- nje dolgih razdaljah, o prostem času ne ve veliko. "Pravzaprav ga nimam. V času, ko nimam obveznosti, večino- ma počivam. Včasih si odtrgam nekaj časa za prijatelje, večinoma je druženje obarvano z merjenjem moči na igral- nih konzolah," se nasmehne. Sezona je dolga, nekaj prostih dni na leto ima le v avgustu. Tekmovalna sezona je skr- bno načrtovana. "V klubu uredijo plan treningov in tekem. Nekajkrat na leto se udeležim tudi reprezentančnih pri- prav, ki so mi v posebno veselje. Ritem treningov in morebitno monotonost preprečijo različne tekme, stopnjeva- nje pripravljenosti pa je načrtovano le pred velikimi tekmami, drugače pote- ka vse po ustaljenih tirnicah." Naslednji veliki izziv je mladin- sko evropsko prvenstvo v Beogradu, kjer si želi predvsem uvrstitev v fina- le, ampak z rezultati ni obremenjen. "Posvečam se samo svojemu plava- nju in izboljšanju rezultatov. Vedno napadam svoj najboljši čas, ki sem ga že dosegel. To mi omogoča vpogled v svoj razvoj, seveda so za to tekme, kjer imam nasprotnike, ki jih z enim oče- som vedno spremljam, odličen preiz- kus, saj ob primerni konkurenci lahko daš od sebe nekaj več." Zrelost 17-letni- ka ob tako napornem tempu vsakdana ne preseneča. Doseženi rezultati dajo slutiti, da bo "luknja" v tekmovalnem plavanju v Mariboru kmalu zakrpana. S tem se strinja tudi plavalec, ki si je za dolgoročni cilj zastavil nastop na olimpijskih igrah. "To je največ, kar lahko dosežeš, vse bom naredil, da mi uspe." Odrovi na Ravnah rezultat dneva IVO MLAKAR "Z nastopoma prvega dne tekmovanja sem zadovoljna. Dosegla sem zmago na 800 metrov prosto z dobrimi enaj- stimi sekundami prednosti pred dru- gouvrščeno Kranjčanko Špelo Bohinc. Sicer nisem plavala bolje od svojega re- korda, toda dosegla sem boljši rezultat kot lani na mitingu. V disciplini 200 metrov prosto sem dosegla tudi oseb- ni rekord," je po včerajšnjih nastopih na mitingu na Ravnah na Koroškem dejala mladinska evropska prvakinja, Ravenčanka Tjaša Oder. Prav ona je na 800 metrov prosto dosegla najboljši re- zultat prvega dne mitinga po medna- rodnih tablicah. V moški konkurenci je v soboto največ točk zbral Italijan Luca Baggio, ki je zabeležil prepričlji- vo zmago na 1500 metrov prosto pred plavalcem Fužinarja Stašem Slabetom, prvo mesto je Baggio osvojil tudi na 200 metrov prosto. Od slovenskih reprezentantov je vlogo favorita v odsotnosti Ravenčana Damirja Dugonjiča in Kranjčana Emila Tahiroviča v disciplini 50 m e t r ov prsno upravičil slovenski rekorder, Koprčan Matjaž Markič, ki je zmagal pred plavalcem Triglava Robertom Vovkom. Plavalec Žita Gorenjke Radov- ljice Robi Žbogar je bil najhitrejši na 100 metrov delfin, v ženski konkuren- ci so si zmage poleg Odrove priplavale še Radoveljčanka Anja Klinar na 200 prosto, Kranjčanka Tanja Šmid na 200 prsno, Velenjčanka Nastja Govejšek na 50 prosto in 100 delfin ter plavalka Fu- žinarja Jera Majerič na 100 hrbtno. Na 38. m e d n a r o d n em m i t i n gu Ravne 2011 v 50-metrskem bazenu letnega kopališča je nastopilo 300 pla- valcev in plavalk iz Avstrije, Italije, Makedonije in 17 slovenskih klubov. "Letos je udeležba plavalcev iz drugih držav malce slabša kot pretekla leta, ko so običajno nastopili tekmovalci iz desetih in več držav. Razlog je delno v tem, da je bilo na Hrvaškem sočasno državno prvenstvo, v BiH pa je potekal mednarodni miting. Kljub temu je za- sedba na mitingu množična in dokaj kakovostna. Rezultati so dobri glede na pripravljalno obdobje plavalcev. Vsi udeleženci so z organizacijo mitin- ga zadovoljni," je po prvem dnevu tek- movanja na Ravnah povedala Karmen Sonj'ak, ki ima v rokah celotno organi- zacijo dvodnevne prireditve. Dugonjič končal študentsko kariero Slovenski plavalec Damir Dugonj'ič, ki se je veselil svojega tretjega zaporedne- ga naslova prvaka NCAA na 100 jardov prsno, je s svojo ekipo Berkeleyja v Min- neapolisu zmagal na letošnjem študentskem prvenstvu. Berkeley, pred tednom dni so se zmage veselila tudi dekleta s Saro Isakovic, je med ameriškimi plaval- ci študenti zbral 493 točk, Teksass 470,5 in Stanford 403. Dugonjič je še tretjič zapored postal vseameriški študentski prvak NCAA na 100 jardov prsno. Z do- sežkom 50,94 je za le osem stotink sekunde zgrešil lastni neuradni svetovni rekord v jardskem bazenu, ki ga je pred dvema letoma dosegel v visokotehno- loških kopalkah: "Ta izid mi je dvignil samozavest, po lanski nekaj slabši sezoni sem to potreboval. Lahko sem optimističen. Lepo je končati študentsko kariero z odličnim rezultatom." (sta) BREZ HECA Zarečeni kruh Predsednik Fife Sepp Blatter se po novem zavzema za vpeljavo teh-nologije na go- lovi črti, četu-di se je v prete- klosti prav on zmrdoval nad poseganjem teh-nike v sod- nikove odločitve. Premeteni 75-letni Švicar kandidira za četrti mandat na čelu- Fife, zato ta njegova dovzetnost za (sicer nu-jne) spremembe. Šahovski kotiček Korčnoj osemdesetletnik GEORG MOHR Pisati o Viktorju Korčnoju na omeje- nem prostoru je nehvaležna naloga. "Železni Viktor" je namreč šahovska ikona, živa legenda igre in šahist, čigar ime je znano tudi marsikomu izmed tistih, ki jih kraljevska igra sploh ne zanima. Že v petdesetih in šestdesetih letih je bil v Leningradu (danes Sankt Peterburg) rojeni vele- mojster nekakšen trn v peti aktual- nim sovjetskim oblastem. Korčnoj je bil izredno nepredvidljiv, predvsem pa močan šahist. Bil je med tistimi, ki niso pristajali na znamenite kom- promise, s katerimi so Sovjeti nekaj desetletij popolnoma obvladovali do- gajanje na svetovni šahovski sceni. "Državni interes nad vsem" zagoto- vo ni bil Korčnojev moto, saj je veli- ki Viktor že takrat čutil, da je izbran za velike osebne podvige. Sovjetsko maltretiranje je doseglo višek sredi sedemdesetih, ko so se Sovjeti med določanjem izzivalca samoupokoje- nega Bobbyja Fischerja odločili za Anatolija Karpova in ne zanj ter mu s tem neposredno odvzeli naslov pr- vaka (Fischer se je leta 1975 obrambi naslova odpovedal brez boja). Sledil je sloviti prebeg na Zahod, najprej na Nizozemsko, nato v Švico, kjer se je začelo drugo, javnosti precej bolj znano Korčnojevo obdobje. Med letoma 1976 in 1985 je bil prav Korčnoj sovjetski državni so- v r a ž n ik š t e v i l ka ena, zgodbe o njegovih "barabijah" pa so veselo pol- nile časopisne stolpiče po vsem svetu (razen v SZ, kjer se je Korčnojevo ime izbrisalo za vselej, sistematično so ga brisali celo iz zgodovine). Korčnoj je v Fischerjevem slogu kar dvakrat obračunal s c e l o t n im sovjetskim strojem, si priigral še dva dvoboja za svetovno prvenstvo, a je bil Karpov obakrat boljši. Še posebno mitski je bil njun prvi dvoboj v filipinskem Bagio Citiyu, kjer so se v dogajanje vmešale tajne službe, (para)psiholo- gi, visoke politike, kraljevale pa so predvsem zelo nizke in pokvarjene strasti. Korčnoj je bil takrat najbliž- je izpolnitvi svojega življenjskega sna, vendar je pri rezultatu 5:5 izgu- bil zadnjo, odločilno partijo. Sledila so desetletja, ko se je Viktor zapisal med legende. Enega za drugim je po- diral starostne rekorde, zelo neprije- ten nasprotnik pa je še danes, ko je pred dnevi napolnil že osemdeset let. Sam se ga najbolj spomnim po parti- ji, s katero me je pometel s šahovnice na conskem turnirju na Ptuju. Korčnoj - Mohr, Ptuj, 1995 1.d4 Sf6 2.c4 e5 Budimpeški gambit je bil moja mladostna ljubezen, Korčnoj pa se je nad podobnimi otvoritvami le zmr- doval. 3.de5 Sg4 4.Lf4 Lb4 5.Sc3!? Beli večkrat igrajo 5.Sd2, vrnejo kmeta in stavijo na hitrejši razvoj. A za Viktorja je značilno nekaj: kmeta bo vselej branil do zadnje kapljice krvi! 5...Lc3 6.bc3 Sc6 7.Sf3 De7 8.Dd5 f6 Položaj, ki ga je v visoki šah uve- del naš dr. Milan Vidmar, s čudovito zmago nad slovitim Akibo Rubinštej- nom (Berlin, 1918). 9.ef6 Sf6 10.Dd3 d6 11.g3 Beli ima kmeta več, črni pa ned- vomno nadomestilo v boljši struktu- ri ter pritisku po odprtih linijah in diagonalah. Mogoč je tudi razvoj z 11.e3. 11...b6 Moj patent, čeprav je boljše 11...00 12.Lg2 Lg4 13.00 Tae8 s pobudo. 12.Lg2 Lb7 13.00 Sa5 Protiigra proti kmetu c4 je adut črnega. 14.Sd2 Lg2 15.Kg2 De6 Črni se boji poteze Sb3, s kate- ro bi beli, če bi jo odigral v pravem trenutku, rešil vse svoje težave. De- nimo 15...00!? 16.Lg5 h6 17.Lf6 Df6 18.Sb3!±. 16.Lg5 Sd7 17.Dd5! Kf7 Edino. 18.Df3 Kg6!? Beli je že boljši, ples s kraljem, resda neustrašen, ne more prinesti ničesar dobrega. 19.h4 Tae8 19...Sc4? 20.Dd3+-. 20.e4 h6?! Črni si ni upal do konca! Po 20... Se5! 21.De2 h6 22.f4 Dg4! bi bila igra znova nejasna. 21.Lf4 Sf6 21...Se5 22.Le5 De5 23.Dd3; 21... Sc4? 22.Sc4 Dc4 23.Dg4+-. 22.Dd3 K f 7 23.Tae l g5!? To potezo sem skrbno priprav- ljal in optimistično zrl v prihodnost. Prav spomnim se Korčnojevega po- smehljivega pogleda (Viktor na kra- ljevsko obnašanje nikdar ni dal kaj prida) in takojšnjega zmagoslavnega odgovora: 24.e5! Edino, zato pa morilsko! 24...gf4 Po24...de5 25.Le5 Td8 26.Dc2. 25.ef6 Df6 26.Se4 Dd8? Malo dlje bi se upiral po 26...Dg6 27.Df3 Sc4 28.Df4 Kg7 29.h5 Df7 30.Dg4 Kf8!, a sem se v mislih že pre- dal ... 27.Df3 Thf8 28.Df4 Kg7 29.Dg4 Kh8 30.Dg6 1:0. Eden mojih najhujših porazov, ki me je takrat izločil iz boja za med- conski turnir in ena Korčnojevih obi- čajnih zmag, ki si je verjetno niti ni zapomnil. Po partiji je še zahreščal nekaj o nadarjenosti, me še enkrat pomilujoče pogledal, pomežiknil ženi Petri in odvihral novim zma- gam naproti. Subotič namesto Kneževiča Po treh desetletjih bolj ali manj uspešnega vodenja Šahovske zveze Slovenije je na sobotni skupščini s predsedniškega mesta odstopil Milan Kneževič. Ptuj- čan je tri desetletja krmaril med različnimi ekonomskimi in političnimi siste- mi, s šahom doživljal vzpone in padce ter bil alfa in omega slovenskega šaha. O njegovem delu bosta sodili prihodnost in zgodovina, saj primerjav ni mogoče narediti: aktualni rod slovenskih šahistov pozna le enega predsednika.V kislo jabolko je ugriznil dr. Tomaž Subotič, uspešni celjski poslovnež z bivališčem v Pragi, Slovencem dobro znani doktor ekonomskih znanosti. Subotič ima boga- to športno preteklost in je tudi član upravnega odbora OKS. Njegov program temelji na treh ključnih točkah: izboljšanje statusa šaha v družbi, šah med mla- dimi, predvsem osnovnošolci, in šah najboljših (državne reprezentance). Seve- da pa bo vse odvisno od denarja, kar je vselej prva predsednikova zadolžitev. Subotič je nasledil težko dediščino: spomine na slovenske šahovske vrhunce, s katerimi nekdanji predsednik zelo spretno javno manipulira, in slabo aktual- no stanje, ki pa je skrbno skrito laični javnosti. Novi predsednik je za leto dni prevzel tudi stare vodstvene strukture, Kneževiča pa je skupščina (upravičeno) imenovala za častnega predsednika in (presenetljivo?) tudi za člana upravnega odbora z glasovalno pravico. (gm)