URN_NBN_SI_DOC-R79CN16R

Biblija ima vendarle prav 7 Gladine svetovnih morij so se štirikrat dvignile, ko so se ne- znanski, deloma več tisoč me- trov debeli ledeni oklepi nad celinami začeli postopoma tali- ti. Količine vode, ki so se spro- stile, so spremenile podobo pokrajin, preplavile globlje le- žeča obalna območja in ravni- ne ter uničile tamkajšnje ljudi, živali in rastlinski svet. Na krat- ko, vsi poskusi razlage so se končali z domnevami in s hi- potezami. Zgodovinarju še naj- m a nj zadoščajo predstavljive možnosti. Vselej zahteva nedvo- umen, materialen dokaz. Tega pa ni bilo; noben znanstvenik, ne glede na strokovnost, ga ni mogel predložiti. Dokaz za ve- soljni potop se je pravzaprav naključno ponudil skoraj sam od sebe pri raziskovanjih, ki so bila usmerjena v povsem drugo smer. To se je zgodilo na kraju, ki smo ga že spoznali: pri izko- pavanjih v Uru. A-meriški in angleški arhe- ologi so že šest let raziskovali pokrajino ob Tel al Muqajirju, ki je medtem postala podobna ogromnemu gradbišču. Ko se je bagdadska železnica tam za trenutek ustavila, so potniki str- meli v visoko naložena jaloviš- ča odstranjene peščene mase. Tovorni vlaki, polni zemlje, so se pomikali sem in tja; delav- ci so jih natančno preiskovali, presejali njihovo vsebino, s ti- sočletnimi odpadki so ravnali kot z dragocenostjo. Vztrajnost, skrbnost, prizadevnost in prid- nost šestih let so prinesle sijajen dobitek. Sumerskim templjem s skladišči, proizvodnimi delav- nicami ter sodnimi poslopji in vilam, podobnim meščanskim hišam, so se od leta 1926 do 1928 pridružile tako razkošne in sijajne najdbe, da so vse prejš- nje zbledele. V petnajst metrov visokem kupu grušča jugovzhodno od Nanovega svetišča je lopata raz- krila kraljevske grobove mesta Ur. Grobni jaški 1. dinastije so Knjiga Biblija ima vendarle prav bo izšla v zbirki Vera in politika pri založbi Orbis. Redna cena bo 44 evrov. V prednaročilu velja 10-odstotni popust. Tele- fon: 080 20 14, ww.orbis.si. bili videti kot prave zakladni- ce, kajti napolnjeni so bili so z vsemi dragocenostmi, ki jih je Ur nekoč premogel. Zlate sko- delice in kelihi, čudovito obli- kovani vrčki in vaze, posoda iz brona, mozaični reliefi iz bi- serovine in lazurita ter izdelki iz srebra so obdajali mrtve, ki so razpadli v prah. Ob stenah so slonele harfe in lire. Mlad moški, junak božje dežele, kot pravi napis, je nosil zlato čelado. Zlat glavnik, okrašen s cvetovi iz lazurita, je krasil lase lepe Su- merke Puabi, gospe Šubad, kot so jo imenovali A-ngleži. Lepših predmetov ni bilo niti v slavni Tutankamonovi grobnici, ob tem pa so kraljevski grobovi iz Ura več kot tisoč let starejši! A- poleg dragocenosti so gro- bovi ljudem naših dni pripravili še neko tesnobnejše, mračnejše doživetje, s katerim se spoprije- mamo z rahlo grozo. V grobnih sobanah so bile vprege, okostja vlečnih živali so bila še vpreže- na, vsak od dragocenih vozov je bil poln umetelne stanovanj- ske opreme. Celotno spremstvo je očitno sledilo odličnikom v smrt, kot je bilo mogoče skle- pati po praznično oblečenih in okrašenih okostjih, ki so jih obdajala. V grobu lepe Puabi je bilo dvajset, v drugih grobovih do sedemdeset okostij. Kaj se je tu zgodilo? Niti naj- manjša sled ne kaže na to, da so bili ljudje žrtvovani nasilne smrti. Videti je, da je spremstvo v slavnostnem sprevodu pelja- lo v grobnico vozove z dragoce- nostmi umrlih, v katere so bili vpreženi biki. Medtem ko so od zunaj zazidavali grob, so zno- traj polagali mrtvega gospodar- ja k zadnjemu počitku. Potem so vzeli drogo, se še zadnjič zbrali okrog njega in prostovolj- no umrli da bi mu lahko služili tudi v drugem življenju! V te grobnice so prebival- ci Ura dve stoletji pokopava- li svoje odličnike. Ob odprtju najnižje in zadnje so imeli ra- ziskovalci občutek, da so se iz 20. stoletja n. št. preselili v čas okrog 2800 let pr. n. št. Ko se je bližalo poletje leta 1929, je šlo šesto izkopavanje v Tel al Muqajirju h koncu. Wo- oley je še enkrat poslal svoje krajevne pomočnike na grič s Telegraf v Mezopotamiji je sporočil v svet:"Našli smo vesoljni potop!" kraljevskimi grobovi. Ni mu dalo miru, hotel se je prepriča- ti, ali zemlja pod najglobljim kraljevskim grobom skriva še kakšno odkritje za naslednje obdobje izkopavanja. Ko so odstranili grobne te- melje, so že po nekaj sto zama- h ih z lopato spoznali, da so spodaj še vedno plasti ruševin. Kako daleč v preteklost bi uteg- nili segati nemi merilci časa? Kdaj je na deviških tleh pod tem gričem nastala najstarejša naselbina? Wooley je hotel vede- ti! Da bi bil prepričan, je začel počasi in zelo pazljivo prazniti jaške, ves čas se ni ganil z mesta in je nemudoma pregledal izko- pane plasti. "Skoraj takoj," je po- zneje zapisal v poročilu, "smo prišli do odkritij, ki so potrdila naše domneve. Neposredno pod tlemi enega od kraljevskih gro- bov smo v sloju zgorelega lesne- ga pepela našli številne glinaste ploščice, ki so bile pokrite s pi- smenkami mnogo starejše vrste kot napisi v grobovih. Glede na pismenke bi tablice lahko uvr- stili v 30. stoletje pr. n. št. Mora- le so biti torej dve do tri stoletja starejše od grobnic." Jaški so bili vse globlji, na dan so prihajale vedno nove pla- sti s črepinjami vrčev, loncev in skled. Raziskovalci so opazili, da je keramika v nasprotju s pri- čakovanjem nespremenjena. Vi- deti je bila enaka kot najdbe v kraljevskih grobovih. Civiliza- cija sumerskega ljudstva naj bi se torej v dolgih stoletjih nič ne HHH Werner Keller spreminjala. Potemtakem je mo- rala nenavadno zgodaj doseči vi- soko stopnjo razvoja. Ko so delavci po nekaj dneh zaklicali Wooleyju: "Na dnu smo!", se je, da bi se sam prepri- čal, spustil v jašek. V globini je bilo v resnici nenadoma konec vseh sledi kakršne koli naselit- ve. Na nedotaknjenih tleh so le- žali zadnji koščki gospodinjskih predmetov, tu in tam je bilo vi- deti sledove požara. "Končno," je najprej pomislil Wooley. Skr- bno je pregledal tla jaška in se zdrznil: to je vendar ilovica, čista ilovica, kakršna nastane le iz usedlin v vodi! Ilovica tukaj? Wooley je iskal razlago; to je bil lahko le naplavljen pesek, nako- pičene usedline iz nekdanjega Evfrata. Ta sloj je moral nasta- ti, ko je veletok potisnil svojo delto daleč v Perzijski zaliv, enako, kot počne še vedno, kjer ob ustju petindvajset metrov ši- roko leto za letom splavlja v morje novo zemljo. Ko je Ur do- živel svoj prvi razcvet, je Evfrat tukaj tekel tako blizu, da je ve- liki stopničasti stolp odseval v njegovem vodovju; iz svetišča na vrhu je bilo mogoče videti zaliv. Prvo bivališče je moralo nastati na ilovnatih tleh stare delte. Meritve na terenu in ponov- na skrbna preračunavanja so dala Wolleyju nazadnje pov- sem drugačen rezultat, zaradi katerega je sprejel novo odloči- tev. "Videl sem, da smo mnogo previsoko. Ni bilo verjetno, da bi se otok, na katerem je bila zgrajena prva naselbina, lahko dvigal tako visoko iz naplavne nižine." Tla jaška, kjer se je začela plast ilovice, so ležala več me- trov nad gladino reke, torej to niso mogle biti usedline Evfra- ta. Kaj je potemtakem pomenil ta nenavadni sloj? Tudi nihče od n j e g o v ih s o d e l a v c ev ni vedel prepričljivega odgovora. Torej bodo kopali dalje, poglobi- li jašek. Wooley je napeto opa- zoval, kako je košara za košaro znova romala iz jame; vsebino je takoj preiskal. Lopate so se vedno globlje pogrezale v sloj, meter, dva metra še vedno ilovi- ca. Po skoraj treh metrih je bilo sloja enako hitro konec, kot se je pojavil. Kaj bo prišlo sedaj? V O N J L J U B E Z NI (Ona reče, on reče) Bojan Tomažič 4 Interakcija ljubezenskih znamenj in sporočanje globokih čustev s pomočjo znakov omogočata poveličevanje neizpolnjene ljubezni in ne izpolnjene ljubezni, v katero se sčasoma vedno podvomi, bom pameten. In pripravil bom trideset kod za ljubezen, ki jih bom uporabljal ljubezenskim invalidom v podporo in pomoč. V koga ste torej zaljubljeni? vpraša dijakinja še enkrat. Samo nasmehnem se. In sem vesel, da zvonec oznani konec ure. * * * Ko stopim iz razreda, na koncu hodnika zagledam profesorja Vi- jolico, v dveh čudnih skokih je pri meni. Zakaj se tako premika? se sprašujem. Zakaj se tako premikate? vprašam. Kako? se začudi. Vzvalovili ste, potem se dvignili od tal za deset centimetrov, nekaj časa lebdeli, nato mehko pristali na tleh. In to ste storili dvakrat, opišem, kar sem videl. Eh, to je VIJOLIČNI SKOK, reče. Sem si mislil, da ni slučajno. Pri vas ni nikoli nič slučajno, besedičim, da bi mi povedal več o tem skoku. Z levo nogo se odrinete in na levi pristanete, potem se odri- nete z desno in spet pristanete na levi, razlaga. Na ta način se z urjenjem duha pripravite do tega, da nobena nesinhronost v razmišljanju v možganih ne povzroča nelagodja. Pokažite mi še enkrat, rečem. Blizu sedemdeset let stari profesor Miha Bezek svojo dolgo koščeno postavo prestavi v prvo pozo Vijoličnega skoka, potem si premisli. Raje mi povejte, ali ste iskali dišeče vijolice? me vpraša. Nisem, a jih zagotovo bom, rečem. In mislim resno. Pri nje- govih letih bi rad imel nekaj, za kar bi tako strastno živel kot on. Vesel bom svojega Vijoličnega skoka. Če ne bom sam našel česa podobnega, bom prevzel njegovega. V Slovenskih goricah, kjer sem kot otrok užival v njihovem vonju, bom pogledal in povprašal, rečem. Vi ste moje veliko upanje. In s tem upanje tega sveta, govori z globokim glasom in me z roko tolče po rami. Poiščem naj vijolice in jih poduham, ko jih najdem, ga pokličem po telefonu, me roti. Čeprav se trese, se mi tokrat prvič, ko mi govori o vijolicah, ne zdi čuden. Na travniku ob kakšni stari koči, za skednjem ali pri gnoju jih poiščite. Tudi če najdete eno, bom jaz poskrbel, da jih bo potem povsod dovolj, ga slišim govoriti, ko odhajam po hodniku. Se sploh spomnite, kako so dišale vijolice, ali ste premladi za to? se njegov glas kot biljardna krogla odbija od sten in vsakič zadene prav mene. Bom pozoren, obljubim. Vijolice sem imel vedno rad, njihov vonj se mi je vedno zdel omamno prijeten. Naj omamno dišijo vijolice in ne škodljive omame, bom zapisal v knjigi, ki jo pišem. * * * Velika vrata na dvorišče šole so tokrat izjemoma zaprta. Ko jih odpiram, se mi zdi, da bom vstopil v čisto drugi svet. Zunaj stojijo kadilci in se smejijo. Bolj družabni so kot mi nekadilci in veliko konkretnejši. Spuščanje dima v zrak, enaki gibi, delo rok in mimika jih povezujejo in za dogovor porabijo manj časa kot mi. Daniel, boš tudi ti prižgal? me vpraša Tanja, starejša profesori- ca angleščine, ki se vsak dan, tudi ob dežju, v šolo pripelje s kole- som. Ima tri otroke, po pouku ostaja še nekaj ur, spodbuja dodatne prostovoljne ure konverzacije, vodi tečaj usposabljanja za lektorje, popravlja kontrolne naloge, vmes hodi na dvorišče na cigareto. Roman je izšel pri založbi Miš. Naročite ga lah-ko po elektronski pošti info@- zalozbamis.com, po telefonu 01/7214 540 ali preko www.za- lozbamis.com . Pisma bralcev Piskra do univerzijade najbrž ne bo (2) Večer, 22. 3. 2011 Občina Ruše zanika trditve, daje odsto- pila od projekta dokončanja smučišča Pisker. Občina je sprejela vse potrebne pro- storske akte, s katerimi se investitorju omogoči takojšnje pridobivanje grad- benega dovoljenja. Glede na dejstvo, da projektna dokumentacija za prido- bitev gradbenega dovoljenja še ni v pripravi, je verjetnost, da se smučišče izvede in uredi že za izvedbo progra- mov smučanja za univerzijado 2013, z vsakim novim dnem manjša, vendar si še zmeraj prizadevamo, da se smučiš- če izvede v skladu s sprejetimi prostor- skimi akti v najkrajšem možnem času. Občina je trenutno v postopku pridobi- vanja zemljišč na območju predvidene proge in žičnice. Kar se tiče obveznosti, ki j ih je Občina Ruše imela iz pogodbe o sode- lovanju in medsebojnih razmerjih pri organizaciji in izvedbi XXVI. zimske univerzijade Maribor 2013, moramo poudariti, da smo jih izpolnili v letu 2010, ko je bil sprejet odlok o občin- skem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo žičnic s smučiščem Uršan- kovo II. Ta odlok omogoča pripravo projektne dokumentacije za pridobi- tev gradbenega dovoljenja za gradnjo žičnice Pisker I in ureditev smučišča Uršankovo II. Nikoli se nismo zavezali, da bi na- stopili kot investitor oziroma finan- cer projektne dokumentacije ali celo investicije same. Smo pa zelo zaintere- sirani in pripravljeni ponuditi pomoč investitorju pri pridobivanju ustreznih dovoljenj oziroma pomoč pri pridobi- vanju potrebnih nepovratnih finanč- nih sredstev, ki jih sami ne moremo zagotoviti. Verjamemo pa, da bomo skupaj s Športnim centrom Pohorje ob pomo- či Vlade RS lahko našli najboljšo mož- nost, kako dokončati investicijo. U-roš Štanc, župan občine Ruše "Saj vse, nad čimer se ljudje pritožujejo, pa tudi ni mobing" To sta izrekla glavni inšpektor za delo v Sloveniji in predstavnica varuha za človekove pravice na seminarju o mo- bingu 18. 3. 2011 v Ljubljani, ki ga je organiziralo društvo Tarion. To je zelo tipično stališče: načelno vsi vemo, da mobing ni sprejemljiv v nobeni obliki, vendar smo nezaupljivi do izjav ljudi, ki ga doživljajo. Glavni inšpektor in varuh človekovih pravic tako zanika- nje in sprenevedanje očitno podpira- ta. Moja izkušnja z mobingom, ki ga je proti meni izvajalo zdaj že odhaja- joče vodstvo Univerze v Mariboru ob podpori rektorja in celotne hierarhije moči, je naslednja: ko doživiš tak pri- tisk, se počutiš nemočnega in zapuš- čenega. Podtalen način mobinga je namreč tudi izolacija in osamitev po- sameznika. Čustvena posledica takega pritlehnega ravnanja sta tudi jeza in bes, kar se konča z občutkom hude ne- moči, saj sam proti stroju moči, ki delu- je enotno, ne moreš nič. Tako delujejo vsi avtoritarni in diktatorski socialni sistemi. Ker je vodstvo UM zastraševa- lo zaposlene, si nihče ni upal povedati resnice v mojo korist. Večina kolegov zaradi strahu ne želi imeti nič s tabo, čeprav vedo, da se ti dogaja huda krivi- ca, in tako ostaneš sam. V obupu se obrneš na zunanje insti- tucije, ki naj bi varovale tvoje pravice. Verjetno nisem edini, ki se je obrnil na inšpektorat za delo in na varuha člove- kovih pravic, ustavno sodišče in poli- cije. Moja izkušnja glede omenjenih dveh institucij je naslednja: odsotnost učinkovite pomoči in podpore. Na svojem primeru sem izkusil, kaj pomeni definicija mobinga po Hanzu Leymanu, ki pravi, da je teroriziranje, trpinčenje, viktimiziranje, šikaniranje na delovnem mestu v bistvu motena, neetična komunikacija enega ali več posameznikov proti enemu posame- zniku, ki je porinjen v položaj nemoči, kjer nima zaščite. Pri tem je izredne- ga pomena zavedanje, da mobing ni vedno jasen in odkrit in ga je izredno težko prepoznati. Vsi tisti, ki so ga do- življali na lastni koži, predobro vedo, kako pritlehni, zahrbtni in grdi so lahko taki načini, in nazadnje žrtev več ne ve, ali je resnično ob pamet. Odhajajoče vodstvo (hvala bogu!) na Univerzi v Mariboru je uporabljalo vse prikrite načine mobinga. Načine, ki so neke vrste "inteligentna" zloraba in jih bo nemogoče prepoznati. Načini so bili naslednji: spremi- njanje žrtvinih delovnih nalog, kar je v mojem primeru pomenilo krajo mojih ur, brezplačno delo; socialno izolacijo. Ko sem na sestanku oddelka svoj problem predstavil dekanu Peda- goške fakultete, sem dobil odgovor: "To pa ni moj problem!" Pritisk name je bil stopnjevan tudi s pomočjo moje predstojnice, glavnih tajnikov univer- ze in fakultete, dekanov, senatorjev itd. Ko sem se odkrito uprl, so upora- bili ostrejše metode discipliniranja. Po- sebej zame so najeli redarja, ki me je nadziral in mi preprečeval vstop v pre- davalnice. Davkoplačevalski denar je bil uporabljen za take namene. Poleg tega dobiš nož v hrbet od ne- katerih bližnjih sodelavcev, širijo se govorice o tvoji strokovni nekompe- tentnosti, duševni neuravnovešeno- sti, kljub temu da dejstva in reference kažejo drugače. Organizacijski ukrepi so prikrit način mobinga nad zaposle- nimi in dejstvo je, da je celotna klima v instituciji odgovorna za taka deja- nja. Kjer so delovni odnosi sproščeni, jasni, odkriti, tam ni in ne more biti mobinga. Mobing je mogoč le ob pod- pori vodstva institucije in nikakor dru- gače, čeprav je po zakonu delodajalec odgovoren za zaščito delavcev in omo- gočanje varnega okolja. Mobing se naj- pogosteje pojavlja v delovnih okoljih, kjer je psihično nasilje povezano z avtoritarnim načinom vodenja in ga vodstvo celo nagrajuje. Sedanje, odha- jajoče vodstvo UM je tipičen primer takih oblik psihičnega trpinčenja za- poslenih. In glede na to, da so taki grdi načini ravnanja z ljudmi trenutno zelo pogosti, zelo prefinjeni in težko prepo- znavni ter da so resen vzrok za mnoge bolezenske težave, je treba inšpektorat za delo in varuha človekovih pravic najresneje opozoriti, naj tega perečega problema ne jemljejo z levo roko in ne- resno. Ozavestiti morajo dejstvo, da je mobing mogoč le "od zgoraj navzdol" in da gre pri tej stvari za zlorabo moči. Lahko pa potrdim, da je zmaga, kot v mojem primeru, nad tem strojem moči pregrešno sladka. Zvone Krušič, Ljubljana