URN_NBN_SI_DOC-R79CN16R

Dr. Vojko Flis, dr. Vesna Rijavec, prim. Jelka Gorišek, Viktor Planinšec in prim. Jože Ferk na simpoziju Medicina in pravo (Boris Vugrinec) Obdukcijski zapisnik na nočno omarico Pogojev za dobro personalizirano medicino v klinični praksi pri nas še ni, toda to je prihodnost, s srečanja Medicina in pravo sporoča primarij Jože Ferk, pravniki pa svarijo, da ne bi napredek nazadnje depersonaliziral medicine, bolnika pa spremenil v objekt za zaslu-žek VANESSA ČOKL "Razložiti, da je za nekoga tableta, za drugega pa skalpel, bolj osebnega pri- stopa si ne predstav-ljam. Osebni pri- stop jev-definiciji zdrav-nikov-ega dela." Tako je kirurg iz mariborske bolnišni- ce Vojko Flis v-sobotov-Mariboru, na 20. posv-etu Medicina in prav-o, zao- krožil zrenjev-personalizirano, indi- v-idualizirano, "jaz" medicino. Ali je personalizirana medicina prihodnost ali je že tu in se prakticira pa kakšne di- leme odpira in kako daleč lahko seže, o tem so dv-a dni intenziv-no debatirali prav-niki in medicinci. Pogojev- za (dobro) personalizira- no medicinov-današnji slov-enski kli- nični praksi še ni, prav-i primarij Jože Ferk, premalo je še znanja, izobraziti bo treba ljudi, od medicinske fakulte- te naprej, poskrbeti za finance ... Se pa že prakticira nekakšna v-mesna faza: stratificirana medicina. To je tudi zgodba o tako imenov-anih ciljnih, tarčnih zdrav-ilih, na primer za neka- tere v-rste raka. In v-idi se, da koristi bolnikom. Prihodnost je po Ferku očit- na: personalizirana, precizna medici- na. Smo na pragu v-elikih spoznanj, prav-i. Kaj se bo zgodilo? Smer v- pre- prečev-anje bolezni je to generalno, odkriti bolezen oziroma tv-eganje, da se pojav-i, preden napoči, ko niti simp- tomov- še ni. In to iz genskega zapisa. V skrajni posledici bi to bil čas brez bolezni, razmišlja Ferk. In gre naprej: če bolezen zdrav-imo, ali jo lahko tudi pov-zročimo? Brez dv-oma bo mogoče medicinskov-pliv-atina dolžino živ-lje- nja, napov-eduje, v-prašanje je le, kako daleč. Vojko Flis pa: Ne zdrav-imo mole- kul, temv-eč ljudi, zmeraj bo zdrav-nik moral pacientu razložiti, kako bo zdra- v-il. Kaj pa naj naredi drugega, ko ima, kirurg recimo, tri pacientke z žilno za- mašitv-ijo, a ne bodo šle v-se pod nož, ker ga v-setri ne potrebujejo. Zgodba ce- sarjev-ih nov-ih oblačil je po njegov-em v- prv-iv-rstipersonalizirana medicina. Še takšna biotehnologija ne bo spreme- nila člov-ekov-e nrav-i, je pragmatičen, še naprej bo treba pojasnjev-ati... Bol- niku se mora pojasniti, kako bo zdrav-- ljen, toda z zdrav-nikom ne gov-orita o genomu, je nav-rgel ter mimogrede omenil, da je problem pri tako imeno- v-ani pojasnilni dolžnosti med drugim morda, da sev-ečpov-e sv-ojcem kot bol- niku. Tako imenov-ani terapev-tski pri- v-ilegij pa da ima v-logo v- tem, kaj se pov-e in kaj ne. In še ena iz prakse: prav- no je pri nas rešeno samo priv-ezov-anje bolnikov- na posteljo na psihiatričnem oddelku, če zdrav-nik oceni, da je nujno za bolnikov-o v-arnost in zdrav-je. Prav-- ne podlage za priv-ezov-anje na drugih oddelkih po Flisu ni, čeprav- organsko bolezen pogosto spremljajo na primer težav-e s psiho. Ko bolnik pade s po- stelje in si zlomi kolk, pa gredo sv-ojci nad zdrav-nike, zakaj ga niso priv-ezali, prav-i. Prav-nik Šime Ivanjko je logiko obrnil. Pred depersonalizacijo sv-ari. Da ne bi na koncu člov-ek postal čisti objekt za medicinske raziskav-e. In za zaslužek. Moralno v-arnost potrebu- jemo po njegov-em med zdrav-nikom in bolnikom, prav-o da je nenarav-en posegv-medicino, ki mora sloneti na osebnem odnosu zdrav-nika in bolni- ka. Bolnik je oseba, opozarja Iv-anjko, v- praksi pa da je njegov-a av-tonomija omejena z zdrav-nikov-im paternaliz- mom. Zakon o pacientov-ih prav-icah je po Iv-anjku nič drugega kot zaščita zdrav-nika pred bolnikom. Prav-ičen, ra- zumen zdrav-nik in prav- takšen prav-- nik, to je bistv-eno, prav-i. Še enega prav-nika, nekdanjega rektorja maribor- ske univ-erze Ludvika Toplaka, skrbi, ali ne gremo na pot nov-e diskriminaci- je, ko bo zdrav-ja samo toliko, kolikor si ga bo kdo mogel priv-oščiti. Neke v-rste nov-a ideologija je po njegov-em osebni pristop. Osebna odgov-ornost je za Top- laka temeljna, raje kot o personalizira- ni gov-ori o individualizirani medicini, ker da ta omogoča manj zlorab. Nekda- nji rektor se pridružuje opozorilom, da je študij medicine nujno prilagoditi Vojko Flis: "Razložiti, da je za nekoga tableta, za dru-gega pa skalpel, bolj osebnega pristopa si ne predstavljam" nov-im, najnov-ejsim smerem razv-oja. Sem po prepričanju v-rhov-ne sodnice A-lenke Jelenc Puklavec v-se bolj sodi tako imenov-ano medicinsko prav-o. Še ena plat personalizacije na zelo občutljiv-em terenu, pri končnih stv-a- reh. Narav-nost razpaslo se je danes, prav-i Jože Balažic z Inštituta za sodno medicino, da strti, užaloščeni, o medi- cinskih epilogih dv-omeči sv-ojci umrle- ga želijo obdukcijski zapisnik, čeprav- to branje ni namenjeno njim in četu- di je še za zdrav-nike nelahko, stresno. Celo tako daleč že gre, da administra- torke po zav-arov-alnicah berejo obduk- cijska poročila. Ljudje da bi obdukcijski zapisnik najraje imeli na nočni oma- rici. Pač, sv-ojci iščejo odgov-ore, ker jih od nikogar ne dobijo ali pa straš- no pozno, mu je odgov-oril odv-etnik A-ndrej Pitako. Zdrav-nikv-publiki je odv-etniku pozneje pov-edal, da niti obdukcijski zapisnik ni v-semogoč in da v-zroka smrti v-časih preprosto ni mogoče dokazati. Pitako to sprejema, a apelira na zdrav-nike, naj sv-ojcem po- v-edo, in to prav-očasno. Ne pa da bol- nik oziroma njegov-i sorodniki, tako Pitako, standardno poslušajo, kako je bilov-sestorjeno po predpisih ... SE ŽE VSTČrfžfL , p/? za fržčffc* ttrf ANDREJ BAJT Da ne bi spali, ko sije sonce Slovenija je premikanje kazalcev z rednega na poletni čas in spet nazaj "podedo- vala" po Jugoslaviji, ki je prestavitev ure uvedla leta 1982. Zgodovina poletne- ga časa, ki ga poznajo marsikje po sv-etu, je sicer mnogo daljša, idejo so menda s pridom izrabljali že stari Rimljani, ki so sv-oja oprav-ila prilagajali glede na sončno sv-etlobo. Za nov-odobnega utemeljitelja poletnega časav-eljanov-ozelandski žuželkar George Vernon Hudson, ki si je na tak način tudi podaljšal dan za opazov-anje žuželk po redni službi. Zasluge za poletni čas se pogosto neuprav-ičeno pripisu- jejo angleškemu gradbeniku Williamu Willetu, ki je, ko je nekega poletnega jutra jahal konja, ugotov-il, koliko oken je še bilo zastrtih, in takrat se mu je po- rodila ideja o poletnem času, katerega imev-angleškem jeziku prav-zaprav- po- meni čas zav-arčev-anjez energijo (daylight sav-ing time - DST). Zelo pogosto pa se kot pobudnik poletnega časa omenja tudi Benjamin Franklin, ki se je leta 1784v-sv-oji satiri obregnil ob to, da bi ljudje poleti morali v-stajati prej. Poletni čas se danes uporablja v- v-ečini držav- sv-eta,v-Ev-ropi ga uporabljajo v-se drža- v-e razen Islandije. Osnov-ni namen poletnega časa je izkoriščanje dnev-ne sv-et- lobe, poleg tega, da ljudje ne bi spali, medtem ko sije sonce, pa naj bi prinašal predv-sem energijske prihranke. A desetletja uporabe poletnega časa so potrdila, da prav-ih prihrankov- ni, predv-sem pa so izpostav-ila štev-ilne nev-šečnosti, s katerimi se ubadajo ljudje po prestav-itv-i časa na poletnega (zadnjo nedeljov-marcu) in nazaj na redni čas (zadnjo nedeljov-oktobru). V Ev-ropi smo leta 2007, ki bi lahko pomenilo tudi konec uporabe poletnega časa, znov-a prev-erjali njegov-o smotrnost, a ker ni bilo predloga za ukinitev-, poletni čas ostajav-uporabi tudi naprej. Direktiv-a iz leta 2000 poletno merjenje časa določa celo za nedoločen čas. Vsem nev-šečnostim nav-kljub pav-praksi v-endarle v-elja, da so dnev-i ob na poletni čas prestav-ljenih kazalcih opazno daljši. (msa) Janši grozi odvzem plače Predsedniku SDS in poslancu Janezu Janši grozi, da bo ostal brez v-ečjega dela sv-oje poslanske plače. Izv-ršbo nad njegov-o plačo sta namreč predlagala tako informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar (zaradi neplačila dv-eh glob) in direktor Ninamedie Nikola Damjanic. Časnik Delo je izračunal, da bi Janšev-a naslednja plača lahko bila nižja od pov-prečne slov-enske neto plače, to je 971 ev-rov-. Damjanic pa je predlog za izv-ršbo v-ložil, ker Janša še v-edno ni plačal 5000 ev-rov- odškodnine in 325 ev-rov- prav-dnih stroškov- njegov-emu podjetju. Nina- media je namreč Janšo tožila zaradi njegov-ih besedv-Večeru, da Ninamedia ne meri, ampak ustv-arja jav-no mnenje, da je nekakšna hišna služba predsednika Zaresa Gregorja Golobica in da sv-oji Ninamedii ne v-erjamejo niti socialni de- mokrati. Sodišče je presodilov-prid Ninamedii. Damjanic opozarja, da je Janšo v-ečkrat pozv-al k plačilu, a ta nobenega od njegov-ih pisem ni prev-zel. Iz SDS so sicer v-čeraj sporočili, da plačilo je možno, a le ob izpolnitv-i ustre- znih prav-nih pogojev-. Ninamedia je namreč kot prav-na oseba dobila tožbo proti Janši, hkrati pa je mariborsko okrožno sodišče zav-rnilo zasebno kazen- sko tožbo Damjanica kot fizične osebe proti Janši. Tako je Damjanic osebno sedaj Janši dolžen 1423 ev-rov- stroškov- za postopek, Janša pa Ninamedii kot prav-ni osebi 5000 ev-rov- odškodnine in 325 ev-rov- prav-dnih stroškov-. "Glede na prav-nomočnost obeh sodb bo Janez Janša sev-eda plačal ustrezno razliko, in to kljub temu da različni sodbi dv-eh slov-enskih sodišč o isti zadev-i sprožata v-rsto pomislekov-," prav-ijov-SDS in dodajajo, da je zoper tožbo Ninamedie proti Janši v-ložena zahtev-a za rev-izijo postopka. Glede pošte informacijske pooblaščenke pav-SDS samo zav-račajo besede, da Janša njene pošte ne prejema, saj predsed- nik SDS "po treh letih njenega načrtnega šikaniranja razpolaga že s kakimi pe- timi kilogrami njenih izdelkov-". (str) "Slava slovenskega odpora bo obšla Evropo in svet" Z upodobitv-ijo Franca Rozmana Staneta na kov-ancu za dv-a ev-ra bo slav-a slo- v-enskega odpora proti okupatorju obšla Ev-ropo in sv-et, je na prireditv-i ob 100. obletnici rojstv-a tega pov-eljnikav-Spodnjih Pirničah poudaril predsednik Zv-eze borcev- za v-rednote NOB Janez Stanovnik. A dogaja se, da se tak dogodek, torej upodobitev- na kov-ancu, "pospremi z blatom in klev-etami", je dejal. Banka Slov-e- nije je namreč ob 100. obletnici rojstv-a Franca Rozmana Staneta izdala 12.000 spominskih kov-ancev- za dv-a ev-ra, kar je že sprožilo nekatera negodov-anja. Sta- nov-nik jev-gov-oru na prireditv-i, ki so se je med drugim udeležili tudi nekdanji predsednik republike Milan Kučan, minister za šolstv-o in šport Igor Lukšič in načelnik Generalštaba Slov-enskev-ojske A-lojzŠteiner, izpostav-il, da "koman- dant Stane" ni bil le pov-eljnik, temv-eč tudi tv-orec slov-enske v-ojske. (sta)