URN_NBN_SI_DOC-R79CN16R

Pandorina skrinjica slovenske javne razsvetljave "O kolapsu ni mogoče govoriti" Dr. Marjan Senjur, profesor na ljub- ljanski ekonomski fakulteti, minister za ekonomske odnose in razvoj v Dr- novškovi in Bajukovi vladi, o tem, ali je kolaps pokojninske blagajne, ki ga nekateri napovedujejo, mogoč: "Mislim, da o kolapsu ni mogoče govoriti. Nujno pa je pokojninski si- stem sprotno prilagajati gospodar- skim in demografskim razmeram. To je tudi temelj sedanje pokojnin- ske reforme. Sistem za zdaj ni v krizi, vendar ga je treba prilagodi- ti, da ne bomo zašli v krizne razme- re." (dr) Žarnic: Potresi so gibalo družbenih dogodkov Razstava Anno Domini 1511, ki jo je v Idriji odprl okoljski minister Roko Žar- nic, po njegovih besedah kaže, kako so potresi "gibalo družbenih dogod- kov". Gre za "katastrofo, ki po eni stra- ni odpre možnosti prenovi, po drugi pa lahko povzroči vojne, bolezni in še hujše nadloge". Ob 500. obletnici enega najmočnejših potresov je potekala tudi reševalna vaja, ki je po besedah obrambne ministrice Ljubice Jelušič pokazala visoko stopnjo usposobljeno- sti reševalcev. S strokovnim simpozijem, otvorit- vijo razstave in z veliko reševalno vajo Potres Idrija 2011 so se v Idriji spom- nili na 26. marec 1511, ko je mesto in širšo okolico stresel eden najmoč- nejših potresov vseh časov na Sloven- skem. Na idrijskem gradu Gewerkenegg so se na strokovnem posvetu zbrali priznani seizmologi, geologi in drugi strokovnjaki iz Slovenije in zamejstva, ki so osvetlili okoliščine dogodka pred 500 leti, in sodobna seizmološka spo- znanja. Žarnic je ob tej priložnosti še pou- daril, da je s potresom na Japonskem slučajno sovpadla tudi ustanovitev strokovnega sveta za protipotresne ukrepe, ki je bil na vladi sprejet 17. marca. Svet je zamišljen kot koordina- cijsko in projektno telo pri vprašanjih ukrepov na področju povečanja potre- sne varnosti in učinkovite popotresne obnove. (sta) VOX POPULI Vas moti prestavitev ure? Da Ne www.vecer.com Odgovor na prejšnje vprašanje Bi KZS morala med prireditelje predtekmovanj za EP 2013 uvrstiti tudi Maribor? 55 % Da 45% NC Število glasov: 381 Odgovor, kdo želi z javno razsvetljavo mastno zaslužiti in kakšna razsvetljava je res najbolj varčna in okolju prijazna, je odvisen od "opredeljenosti" sogovornika hovih svetilk v primerjavi z drugimi sijalkami, ki da se v povprečju iztroši- jo v 1,7 leta. "To je marketinški trik," trdi Mohar. "Sploh pa, kako lahko trdi- jo, da njihove svetilke delujejo 28 let, če jih pa proizvajajo komaj dve leti." "Podatek o življenjski dobi led svetilk se nanaša samo na ohišje in napajalni modul. Led svetlobni modul pa bo po vsej verjetnosti potrebno menjati na vsakih 12 let," je dodal Korpar, ki ga je zbodla tudi pohvala, da lahko kupci led svetilk na vzdrževanje za 28 let kar pozabijo. "Vzdrževanje javne razsvetlja- ve ni le zamenjava sijalk. Zajema tudi čiščenje stekla. To se lahko opravi ob zamenjavi. Za led svetilke se bo čišče- nje opravljalo posebej in tako ne bo zmanjšalo stroškov vzdrževanja v takš- ni meri, kot trdijo proizvajalci." ROZ-MARI PE-TE-K Zaradi uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja, po kateri je potrebno do konca leta 2016 zamenjati vse neustrezne ulične svetilke, se je na slovenskih tleh razvnel hud boj. Ulič- na razsvetljava spada med donosnej- še posle, razvoj je hiter, konkurenca močna, obvezujočih predpisov, kako razsvetljavo projektirati (pogoj je le, da ne sveti nad vodoravnico) ni, piko na i "obsedenemu" stanju pa dodajajo naravovarstveniki, ki opozarjajo na onesnaženost neba, življenje žuželk in slabo spanje ljudi, ki stanujejo ob javni razsvetljavi. Marketinški trik? Prikrit boj se je v medije prikradel šele pred kratkim, ko se je konjiško podjetje Grah Automotive skupaj z do- mačo občino pohvalilo, da bo občina na račun led sijalk prihranila do 90 odstotkov energije, kar je po besedah treh različnih strokovnjakov oziroma poznavalcev področja - tajnika Sloven- skega društva za razsvetljavo Mateja B. Kobava, Davorina Korparja iz podjet- ja Tehmar ter Andreja Moharja, člana društva Temno nebo Slovenije - čisto pretiravanje, saj bi lahko enak prihra- nek dosegli že z vgradnjo visokotlač- nih natrijevih sijalk, ki so društvu Temno nebo bolj ljube že zaradi, kot pravijo, manj moteče rumenkaste svet- lobe. "Občina Slovenske Konjice je za zamenjavo 256 svetilk namenila 116 tisoč evrov. To pomeni, da je vračilna doba naložbe iz privarčevane energije (sami so navedli, da bodo letno prihra- nili 11 tisoč kilovatnih ur, kar pomeni od 1100 do 1650 evrov) okrog 70 let," je izračunal Korpar. Zmotile so jih tudi navedbe o 28-letni življenjski dobi Gra- Ne odstopajo V Grah Automotivu še vedno trdno sto- jijo za povedanim. Povsem se z njimi strinja tudi Martin Vovk iz podjetja Sloluks, ki je obenem član izvršnega odbora Slovenskega društva za razs- vetljavo. "Pri življenjski dobi svetilk je potrebno vse primerjave postavi- ti na enak imenovalec," razloži vodja komerciale podjetja Grah Automotive Theodor Lipuš. "Če primerjamo klasič- ne natrijeve svetilke in led svetilke, je potrebno najprej poenotiti definicijo življenjske dobe primerjanih svetilk. Iz naših izkušenj lahko zatrdimo, da žal marsikomu ti pojmi niso popolno- ma jasni. Najbolj uporabljene svetilke v Sloveniji uporabljajo za svoj primarni vir natrijeve sijalke. Pri kvalitetnejših natrijevih sijalkah je navedena življenj- ska doba 32 tisoč ur pod predpostavko, da bo na koncu življenjske dobe delo- vala vsaj polovica vseh sijalk. Poveda- no drugače, na koncu življenjske dobe Krožišče v Stranicah - Grah Automotive ga ima na vrhu seznama svojih referenc, Tem- no nebo gaje označilo kot najbolj nesmotrno urejeno razsvetljavo. (Andrej Mohar) Slovenske Konjice svetlobno onesnažene V društvu Temno nebo Slovenije so izmerili, da so se Slovenske Konjice z novo ulično pridobitvijo uvrstile v vrh svetlobno onesnaženih občin. "Ena led svetilka podjetja Grah Automotive povzroča toliko svetlobnega onesna- ženja kot tri klasične cestne svetilke," trdi Andrej Mohar. Kot še opozarja, bela led svetila pred spalnico nekajkrat hitreje prekinejo tvorbo melatoni- na med spanjem, pomanjkanje melatonina povečuje verjetnost za nekatere vrste raka. "To pomeni, da bodo občani Slovenskih Konjic bolj izpostavljeni rakavim obolenjem," opozarja Mohar in se pri tem sklicuje na nekaj deset ra- ziskav, ki jih je o povezavi z melatoninom, cirkadialnimi ritmi in rakavimi obolenji izvedla medicinska stroka. "Pa saj nikomur ne svetimo v spalnico, ravno natančna usmerjenost svetil je naša prednost," je nad trditvami ogor- čen direktor Grah Automotiva Robert Grah, ki je povedal še, da se s trditvami slovenskega društva Temno nebo ne strinja mednarodna organizacija Temno nebo, ki je konjiškemu podjetju podala certifikat Ida. polovica natrijevih sijalk več ne deluje. Iz tega razloga vzdrževalci javne razs- vetljave zamenjujejo natrijeve sijalke v povprečju vsakih 16 tisoč ur, ko lahko pričakujemo 5-odstotni izpad sijalk. Če obravnavamo po enaki definiciji led svetilke, lahko pričakujemo izpad svetilk nad mejo 5 odstotkov pri 120 tisoč urah delovanja, kar ustreza 28 letom delovanja." S podobno dolgimi obrazložitvami je Lipuš ponovno zagotovil, da tudi pri drugih navedbah niso zavajali. "Poda- tek o 1,7 leta dolgi življenjski dobi osta- lih sijalk velja za kompaktne cevaste sijalke, ki imajo po navedbah proizvajal- cev življenjsko dobo 7500 ur (podatek proizvajalca Osram)." Tudi 90-odstot- ni prihranek se nanaša na točno dolo- čen odsek, trdi Lipuš. "Ob glavni cesti so bile predhodno v uporabi svetilke starejše izdelave z živosrebrovimi sijal- kami moči 2x400 vatov. Če upošteva- mo še izgube na napajalnem delu, ima takšna svetilka električno priključno moč 880 vatov. Na obravnavani cesti so sedaj nameščene led svetilke moči 122 vatov. Z neposrednim izračunom dobimo 86-odstotni prihranek, razlika do 90-odstotnega pa je posledica zmanj- šanja velikostnega razreda varovalk v razdelilni omari," je še dodal Lipuš. Ali Slovenija potrebuje jedrsko elektrarno? & DR. ROBERT GOLOB, P R E D S E D N IK UPRAVE GEN-I: "Govoriti o izgradnji drugega bloka Nek, še preden se sploh natančno ugo- tovi, kaj je šlo narobe v Fukušimi in predvsem kakšne bodo dejanske posle- dice, ne more imeti drugega namena kot provocirati ljudi. Čustva so v tem trenutku tista, ki nas vse obremenjuje- jo, in že ob misli na jedrske elektrarne je marsikomu tesno pri srcu. Pa čeprav katastrofa na Japonskem nima nobene zveze z jedrsko energijo, je dogajanje v Fukušimi Daichi zasen- čilo eno največjih katastrof v novej- ši zgodovini. Ob številu žrtev, ki bo preseglo 20.000, in stotisočih brez domov, se večina ukvarja z oblakom, ki naj bi Japoncem ušel nad naše kraje. Potres, kakršen je prizadel Japonsko, bi tudi brez cunamija Slovenijo izrav- nal s tlemi. In skoraj zagotovo bi bila ravno jedrska elektrarna Krško ena od redkih stavb, ki bi tak potres pre- nesla nepoškodovana. Potres je preživela tudi Fukushima Daichi, ni pa ga njena okolica in para- doksalno, vsi delavci Fukušime so še med živimi, njihovi sosedje, ki jih je odnesel cunami, pa žal ne. Cunami ni uničil le sistema za hlajenje v Fukuši- mi, popolnoma je uničil cela mesta in na desetine drugih, konvencionalnih elektrarn vseh tipov. Slovenija je kot večina zahodnega sveta danes pred eno ključnih razvoj- nih dilem: kako doseči nizkoogljič- no družbo in hkrati obdržati sedanji standard življenja. Luksuza, da cilja brezogljične energetike do 2050 ne bi dosegli, nimamo. Tudi sam verjamem, da bodo takrat obnovljivi viri energi- je igrali dominantno vlogo, a pri tem pač ne pozabljam, da je pot do tega cilja dolga in predvsem draga. In od kje najdobimo denar za to, najbolj korenito prestrukturiranje energetike v zadnjih dveh stoletjih? Ta prehod lahko izvedemo z uporabo ce- nejših konvencionalnih virov - in prav jedrske elektrarne bi lahko služile za generiranje vira prihodkov, ki bi poga- njal razvoj obnovljivih virov energije. Seveda bi morala država po nemškem zgledu to predpisati in zahtevati rein- vestiranje dobičkov jedrskih objektov v naložbe OVE. Počakajmo na analizo dejanskih posledic dogodkov v Fukušimi in nivo kontaminacije, ki bo ostal Japon- cem, se iz tega naučimo, kako našo jedrsko varnost še izboljšati. Uvedi- mo enotne, še zahtevnejše varnostne standarde in še strožji nadzor, še pose- bej ob kombinacijah z naravnimi ne- srečami. In potem se odločimo, da je mogoče modro zgraditi novo jedrsko elektrarno. DEJAN SAVIC, Z A S TO PNIK Z A E N E RG ETS KO P O L I T I KO GREENPEACE: "Slovenija v 21. stoletju jedrske ener- gije ne potrebuje. Jedrska energija je izjemno draga in nevarna oblika ener- gije. Če smo ob Černobilu mislili, da je za katastrofo kriva stara sovjetska tehnologija, je Fukušima pokazala, da jedrski energiji tudi v tehnološko najbolj razvitih državah ne moremo zaupati. Tveganje za jedrsko nesrečo vedno obstaja. Morda je majhno, a ko do nesreče pride, govorimo o posledi- cah katastrofalnih razsežnosti. Jedrska nesreča se lahko zgodi ob naravnih ne- srečah, zaradi napak v tehnologiji ali zaradi človeškega dejavnika. Nereše- no je vprašanje jedrskih odpadkov in tveganje pri prevozu radioaktivnega materiala. Jedrska energija je politično in ekonomsko centraliziran vir ener- gije. Na svetovni ravni so investicije v obnovljive vire energije že dve leti za- poredoma večje od investicij v fosilno in jedrsko energijo skupaj. Samo leta 2009 je bilo 109 milijard vloženih v obnovljive vire energije. Sprememba se dogaja predvsem zaradi zavedanja, da moramo ukrepati na področju pod- nebnih sprememb in zmanjševanja odvisnosti od nafte. Jedrska industri- ja si je veliko obetala od zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb. Na srečo ni prepričala, saj se ljudje zavedajo, da so njene težave veliko večje od pred- nosti. Leta 2011 se Slovenija nahaja na prelomnici. Izbiramo med jedrsko in premogovno energijo na eni strani in med prehodom na čiste in varne teh- nologije obnovljivih virov na drugi. Zelene tehnologije predvidevajo zelo raznolike ukrepe, zato rešitev kot pri Teš in Nek ne vidimo na enem mestu. A to je prednost zelene opcije. Poglej- mo. Ukrepi predvidevajo izkoriščanje toplote in energije sonca na naših stre- hah, izboljšanje izolacije stavb, izko- riščanje lesnih ostankov za energijo in toploto v majhnih soproizvodnjah, vetrno energije v odročnih hribovitih krajih, geotermalno energijo na seve- rovzhodu. Vsi ukrepi skupaj pomeni- jo nova delovna mesta v proizvodnji naprav, v montaži in nadzoru tehnolo- gij. Ker se ukrepi izvajajo razpršeno po državi, se tudi delovna mesta ustvarja- jo po vsej Sloveniji. Letos se odločamo o nacionalnem energetskem progra- mu in vlaganjih v energetiko do leta 2030. Ker denarja ni dovolj za vse, po- meni odločitev za jedrsko opcijo hkra- ti opuščanje potenciala Slovenije za tehnološki preboj v čistih in varnih tehnologijah. Izbrati moramo. Varne in čiste tehnologije so na dlani. Lahko pa zgradimo še eno nuklearko in poza- bimo na vse skupaj. Oboje ni možno." (ank, tv)