URN_NBN_SI_DOC-R79CN16R

Konec nekega obdobja? Čas omejitev vnosa tekočin na krov letalaje prinesel kar nekaj absurdnih izkušenj, a temu obdobju se zdaj menda prav res bliža konec MITJA SAGAJ Štiri leta in pol po uvedbi omejitev vnosa tekočin na leta- lo se zdaj menda prav zares obeta konec obdobju, ki so ga odgovorni uvedli jeseni 2006. Potem ko naj bi do leta 2012 na večini letališč namestili ustrezno opremo za odkriva- nje eksploziva v tekočinah, bodo omejitve za vnos tekočin v ročni prtljagi tudi dokončno odpravljene. Po podatkih Evropske komisije naj bi omejitev zagotovo odpravili do aprila 2013. Kot je znano, sme potnik od novembra 2006 s seboj na letalo odnesti le tekočine, katerih prostornina embalaže ne presega 100 mililitrov. Tekočine morajo biti v prozorni pla- stični vrečki, ki jo je moč ponovno zapreti, vrečka pa lahko vsebuje več takšnih stomililitrskih embalaž. Vnos tekočin v vsakršni večji embalaži na letalo ni dovoljen, razen če je bila tekočina kupljena v kateri od letaliških prodajaln. Napovedi in ugibanj o tem, kdaj bo končno konec obdob- ja, ki se je v imenu varnosti potnikov in zračnega prome- ta začelo po nekem neuspelem poskusu napada na krovu letala s tekočim eksplozivom, je bilo v minulem času že veliko, med drugim naj bi omejitev odpravili že lanskega aprila. A dogovor je zdaj vendarle sprejet, podpisan s stra- ni Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), ki ima 190 članic, Evropske unije, ameriške Zvezne letalske uprave (FAA) in Mednarodnega združenja letalskih prevo- znikov (IATA). Letališkim varnostnim kontrolam se tako obetajo nove naprave, ki bodo lahko odkrile eksploziv v tekočinah, pa tudi v gelih in pastah, ki jih evropska uredba (EU) 185/2010 (ta je lani zamenjala uredbo iz leta 2006) prav tako zajema. Tekočine, razpršila in geli namreč vključujejo paste, losjo- ne, zmesi tekočih in trdnih snovi ter vsebine v posodah pod pritiskom, na primer zobno pasto, gel za lase, pijače, juhe, sirupe, parfum, peno za britje in druge predmete s podobno konsistenco. Je pa spet res, da povsem eksaktna tudi ta uredba ni - in tako je v minulih štirih letih in pol na letališčih širom sveta nastalo kar nekaj pogosto tudi absur- dnih zgodb. Ni namreč prav redko, da se kaka zmes tekočine in trdne snovi znajde v embalaži, na kateri je proizvajalec de- klariral vsebino v gramih, ne v mililitrih. A za zaposlene na varnostni kontroli je vse, kar ni povsem trdo, rizično in zapade pod določila uredbe, ne glede na to, če uradna de- klaracija jasno izraža količino v gramih. Zato se je na pri- mer zgodilo, da potnik 330 gramov medu ni smel nesti na i / A • v* 'i Po podatkih Evropske komisije naj bi omejitev vnosa tekočin na letala zagotovo odpravili do aprila 2013. (Robert Balen) letalo, pa tudi recimo 240 gramov kreme ne. Sklicevanje na uradno označbo v gramih, ki da ne zapade pod uredbo, ki govori le o mililitrih, ni pomagalo, predvsem ne zato, ker je bil argument praviloma ta, da je en gram pač enak enemu mililitru. A to seveda nikakor ne drži, razmerje med grami in mi- lilitri je odvisno predvsem od gostote neke snovi, zato smo za pojasnila, kako še zmeraj lahko prihaja do takšnih napač- nih tolmačenj, povprašali vodstvo graškega letališča, kjer so se tudi dogajali takšni primeri. "Glede na uredbo šteje- jo paste, losjoni, mešanice tekočin in trdnih snovi ter tudi zobne paste, želeji za lase, pijače, juhe, sirupi, parfumi, pena za britje in drugi izdelki podobne sestave med tekočine, gele in paste, poleg kozmetike pa omejitev velja tudi za živi- la s podobno sestavo, torej za jogurte in namaze," je začel po- jasnjevati direktor graškega letališča Gerhard Widmann. Izjema so lahko le živila ali zdravila, ki jih bo potnik potre- boval med letom, a le v količinah, potrebnih za ta čas. "Po uredbi pri kremi ali pri medu, kot navajate, ne gre za težo snovi, pač pa za to, če embalaža, v kateri je snov, ne sprejme več kot 100 mililitrov. Povsem drži, da glede na go- stoto gram ni enak mililitru, ampak verjetno se boste stri- njali, da 100 mililitrov vode tehta 100 gramov. Varnostno osebje se zaveda, da v embalaži ni vedno, kar je navedeno na etiketi, je pa treba pri embalažah z navedbo v gramih preveriti, ali ta sprejme več kot 100 mililitrov," razlaga Wid- mann in dodaja, da je v skladu z uredbo velikost posode odločujoči dejavnik, ali tekočina, gel in pasta oziroma po- dobna snov sme na krov letala ali ne. Zato bi bilo v takih primerih seveda treba preveriti, koliko dejansko zdrži embalaža, kar pa bi bilo zamudno in tega varnostni delav- ci ne počno. Zato bo treba vsaj še do naslednjega leta raču- nati na kakšen podoben pripetljaj, dokler človeške presoje ne bodo zamenjali stroji. GLOSA Lažnivi kljukci BRANKO ZUNEC Ni kaj! Literarni junak baron Hieronymus Miinchhausen ali po naše lažnivi kljukec nemškega literata Gottfrieda Augusta Burgerja lahko tudi na Slovenskem občasno (zdi se, da je zdaj spet tak čas!) zbuja vsakršne zelo pomenljive asociacije. Je še vedno pojava, mladi bi rekli faca, ki zažiga. Burger, Slovencem po Prešernu poznan pesnik, je Munchhausnova čudovita popotovanja po kopnem in morju ter vojne pohode spisal v razsvetljenskem 18. stoletju, ko je taka prozorno lažniva literatura ob izvabljanju salv smeha ljudstvo utrjevala v njegovem brezmejnem zaupanju v vsemogočnost razuma. No, pa smo tam! Pri razumu namreč. Le kako gre skupaj z razu- mom, bolje, z zdravo kmečko pametjo marsikaj od tistega, kar so že ušpičili, špičijo in kar še bodo ušpičili naši današnji kljukci, razni Zorani, Karli, Gregorji, Janezi, Boruti, Boški, Igorji, Jožefi, Ivani, Hilde... Če vtipkate v iskalnik Google slovenski besedici za tega strastnega lovca in resničnega borca iz rusko-turških vojn, ki je lovske, vojne in popotne prigode sebi in zbrani gospodi v veselje širokoustno razdiral ob čaši vina, boste gotovo ostrmeli in se čudili nekaj tisoč zadetkom o naših novodobnih baronih Munchhausnih. Koliko lažnivih kljukcev je recimo pritajenih/ prikritih v t. i. materi vseh afer - orožarski aferi? Koliko takih in podobnih kalibrov se bo - če se sploh kdaj bo - razkrilo/razgalilo v škandalu s patrija- mi? Mimogrede - pri patrijah bi se morda Burgerjev baron namuznil, češ, slovenski kljukci imajo partnerje na tujem - ali pa se tem tipom po novem reče (ne)pooblaščeni lobist!? Se še spomnite, kdo je Pierpaolo Cerani, ki se je pred slabimi tremi leti pri nas širokoustil, da bo ZDA napolnil s steklenicami Radenske, in se je smukal okrog Šrotovega imperija? Tržačan je v kljukčevski maniri javnost tako nategoval, da je verjel sam sebi, kasneje so se njegovi nategi razpočili kot milni mehurček, gospod pa kot da bi poniknil, o njem že lep čas ni ničesar v medijih. Kdo je bil lažnivi kljukec v Bruslju, ki je naši ministrici Darji šepnil na uho, naj oznani vesoljni EU, da je angleško podjetje v Petišovcih pri Lendavi odkrilo pomembna nahajališča zemeljskega plina? Halo!? Pa saj so to že zdavnaj odkrili lendavski "beli rudarji", kavelj je v tem, da država nikoli ni imela cvenka za to, da bi šli do konca. P. S. Vsem toplo priporočam branje 17 Munchhausnovih prigod, polnih situacijske in karakterne komike, ki je sol teh zgodb, predvsem izvoljenim predstavnikom ljudstva, pa čeprav le na hitro, diagonalno. Učinek branja bi lahko bil terapevtski. Poenostavljeno plačevanje položnic Izdajateljem e-računov so se pridružili še Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje in Elektro Primorska. Uporabniki, ki se bodo odločili za to stori- tev, ne bodo več prejemali položnic v papirni obliki. Prednost e-računa ni le v skrbi za okolje. Podjetja, ki izdajajo in prejemajo račune v e-obliki, zmanjšujejo stroške poslovanja in občutno poenostavijo svoje poslovne procese. (sta) PORTRET TEDN-A Zoran Thaler Kaj je ostalo od čudežnega dečka LDS iz "prve genera- cije pravih politikov" SAMO TRTNIK Leto 1990 in prve demokratične volit- ve v Sloveniji. Kandidate za delegate skupščine takrat predlaga tudi Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS), med njimi tudi 28-letnega diplomira- nega mednarodnega politologa Zorana Thalerja. Na predvolilnem plakatu je pod njegovo sliko napis: "Prva genera- cija pravih politikov". Videoposnetek njegovega pogovora z novinarjema Sunday Timesa, ki je prišel v javnost prejšnji teden, ta stavek postavlja v dru- gačno luč. Blamažo, ki bi jo pričakovali od neizkušenega politika, je storil izku- šen politični maček. Profesionalno je na pot politike Tha- ler vstopil leta 1988 kot politični funk- cionar v ZSMS. "To so bila res divja in fajn leta," je čase v začetku devetdese- tih let opisal Thaler v enem od pogo- vorov: "To so bila leta, ko sem užival v politiki, ko sem bil, tako kot mnogi drugi, zelo motiviran." S tem se je ta čudežni deček LDS pri 33 letih povzpel do položaja zunanjega ministra. Dva- krat! A obakrat za kratek čas. Prvič ga Evropa, Mafkurja in videoposnetek je po le 150 dneh ministrovanja s polo- žaja odnesla interpelacija, drugič pa je ministroval sedem mesecev, potem pa je s 35 leti pomahal politiki v slovo in odšel v gospodarstvo. Središče njegovega političnega de- lovanja je bila Evropa. Že konec osem- desetih let je namreč kot prvi politik prihodnost Slovenije videl v Evropi. Poudarjal je celo, da združene Evrope brez naše države ne more biti. In temu se je posvetil tudi kot minister. Prvič v podobi španskega kompromisa, s kate- rim je Italija sicer odblokirala Slovenijo pri vstopanju v EU, a je dosegla odpra- vo prepovedi kupovanje nepremičnin tujcev v Sloveniji. Thaler je moral svoj podpis pod ta kompromis večkrat zago- varjati pred poslanci. V enem od nasto- pov je poslancem med drugim očital, da se obnašajo kot prekupčevalci na ži- vinskem sejmu. Ta govor je, kot okoli 50 drugih, napisal skupaj s pisateljem in prevajalcem Brankom Gradišnikom, ki meni, da je v njem "natanko toliko besed, kot je treba - ne ene več ali manj ni". Poslanci so se Thalerju za ta govor zahvalili s tem, da so ga v zgodovino zapisali kot prvega ministra, proti kate- remu je interpelacija uspela. Ključni so bili glasovi takrat vladne SKD, ki jo je vodil Thalerjev predhodnik na minis- trskem položaju Lojze Peterle. V drugem mandatu se je Thaler pos- vetil predvsem vstopanju Slovenije v EU. "Mi smo takrat ujeli zadnjo stop- nico zadnjega vagona," se sedaj tistih časov spominja Thaler. V trenutku, ko so stekli vsi postopki za vstop Sloveni- je v EU, pa je očitno Thaler začutil, da je njegovo poslanstvo iz konca osem- desetih let doseženo, in se iz politike za 13 let poslovil. "Takrat sem si rekel: 'Fant, ne ostajaj v politiki celo svojo ka- riero. Zdaj imaš eno redkih priložno- sti, da počneš še kaj drugega,'" je dejal v enem od pogovorov. Njegovo ime se je v politiki še omenjalo in vedno v po- vezavi z EU. Lahko bi bil minister za evropske zadeve, že leta 2004 bi lahko kandidiral za evropskega poslanca na skupni listi LDS in Desusa, a je vse takš- ne predloge zavrnil. Prava ponudba je prišla šele leta 2009 iz ust Boruta Pa- horja. Vmes pa se je Thaler zabaval s splet- no tehnologijo in vodenjem drugega največjega mobilnega operaterja v Sloveniji. Po odhodu iz politike je na- mreč postal direktor podjetja Eon, ki je takrat kupilo prvo slovensko splet- no stran Mat'kurja. Za ustvarjalce te strani je bil to trenutek biti ali ne biti. Državnega denarja za vzdrževa- nje te spletne strani je bilo premalo, na komercialni pohod pa ustvarjalca spletne strani Mišo Alkalaj in Marko Martine nista bila pripravljena. Tik pred prisilno ugasnitvijo strežnika pa se je v vlogi rešitelja pojavilo podjetje Eon. Je Thaler že takrat prepoznal ko- mercialni potencial interneta ali pa je to zgolj naključje? Leta 2004 je spet presenetil. Avstrij- ski lastniki Simobila so ga namreč pri- peljali na položaj predsednika uprave. Bil je tudi edini kandidat. Novinar Ve- čera Borko De Corti je takrat zapisal: "V Mobilkomu računajo predvsem na njegove lobistične izkušnje in na oseb- nost iz vladajoče LDS, ki lahko vpliva na še večji prodor drugega operaterja mobilnih telekomunikacij na sloven- skem trgu." Čez dve leti je Thaler tako nenadoma, kot je prišel, tudi odšel. Kot ljubitelj morja se je umaknil v slo- vensko Istro, kjer je gojil oljke in vodil kmečki turizem. Ko pa je že kazalo, da bo vse svoje izkušnje preusmeril v domačo kuhinjo gostilne Istranova (v kateri je, mimogrede, 95. rojstni dan praznoval tudi Boris Pahor), spet prese- nečenje. Predsednik SD Borut Pahor ga je namreč prepričal, naj vodi strankino listo za volitve v evropski parlament. Dve leti kasneje se Thalerjeva politična pot (spet) konča. Politik iz prve genera- cije pravih politikov namreč pade na izpitu novinarjev o korupciji. Ponud- ba 100.000 evrov za vložitev nekega lista je bila preveč mikavna, da bi jo zavrnil. Strokovnjak za tržno komunicira- nje Božidar Novak je v Pogledih Slo- venije Thalerjevo ravnanje opisal: "Moje mnenje je, da je bil preveč vple- ten v politiko in je pozabil na etične norme v politiki in je metode iz sveto- valnih firm iz svojega posla začel upo- rabljati v političnem delu." Morda pa res. Thaler se je namreč že kot funkci- onar ZSMS ukvarjal s političnim mar- ketingom in je, čeprav je bil kandidat, tudi vodil volilno kampanjo stranke. A tako kot pravnik Miro Cerar v isti oddaji lahko tudi mi ob tem dvignemo obrvi in rečemo: "Če tega ne zna ločiti, potem, oprostite, ne sodi niti v gospo- darstvo, kaj šele v politiko." Oziroma če je to del prve generacije pravih poli- tikov, potem težko pričakujemo drugo generacijo. Izdaja Časopisno-založniško podjetje VEČER Časnik, ki vas razume Svetozarevska 14, 2504 Maribor Prva številkaje izšla 9. maja 1945. Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče ISSN 0350-4972 Direktor: Uroš S K U H A LA Odgovorni urednik: Tomaž RANC Predsednik nadzornega sveta: Dušan MOHORKO Srečko KLAPš: vodja deska Matija STEPlšNIK: notranja politika Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo Kornelija GOLOB SOKOLOvič: Slovenija vojislav BERCKO: zunanja politika Aljoša PERšAK: mariborska kronika Petra viDALI: kultura Aljoša STOJIČ: šport Darko šTERBENK: črna kronika Katarina šULEK: reportaže Dejan PUšENjAK: V soboto Sašo BizjAK: fotografija Aleš DRAGAR: li-ko-vni- uredni-k Tajništvo uredništva telefon 02/23 53 200 telefaks 02/23 53 371 (364) desk@vecer.com DOPISNIŠTVA: Ljubljana, Cankarjeval, telefon 01/2415 600 Celje, Razlagova13 a, 03/425 36 48 (46) Ptuj, Osojnikova9, 02/749 21 71 (74) Murska Sobota, Slovenska 25, 02/53 51 410 (412) Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, dopisništvo 02/875 05 24 (20) Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3, dopisništvo 02/84310 03 TRŽEN-jE: Oglasno trženje telefon 02/23 53 140, telefaks 02/23 53 370 oglasi@vecer.com Mali oglasi telefon 02/2353 331, 02/23 53 357 Naročniški oddelek telefon 02/23 53 321 (355), telefaks 02/23 53 365 narocnina@vecer.com PREDSTAVNIŠTVA Ljubljana, Cankarjeva1, oglasno trženje 01/2415 618 (619) naročnina, mali oglasi 01/2415 600 Celje, Razlagova 13 a, naročnina, mali oglasi 03/425 36 30 Ptuj, Osojnikova 9, naročnina, mali oglasi 02/74 92 170 Murska Sobota, Slovenska 25, naročnina, mali oglasi 02/535 14 14 Tiskano 39.700 izvodov. Cenaizvociaoci ponedeljka dopetka je1,20 EUR,v soboto1,30 EUR. Mesečna naročnina za marec 2011 znaša 31,16 EUR, zaupokojence in študente 27,88 EUR. Naročnikomv tujiniprištejemo ustrezne stroške poštnine po ceniku PošteSlovenije. Pisneodpovedi naročnin upoštevamo konec meseca. Napodlagi zakonao davku na dodanovrednost (Ur. list RS, št.134/03) inpravilnika o izvajanjuzakona o davkuna dodanovrednost (Ur. list RS,št.17/04)sodičasopis med proizvode, za katere seobračunava davek na dodanovrednost po stopnji 8,5%. Davek nadodanovrednost je vračunan v ceno časopisa. Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.