URN_NBN_SI_DOC-R92DORX9

bi sicer tudi najbolj trmasti in pogumni odnehali. Pri oblikovanju tak­ šnega lika bi se morali odločiti za ustrezna izhodišča, izdelati kriterije in na osnovi teh postaviti lik bibliotekarja. Ta lik pa v skladu z našo prakso dati v javno razpravo in ga potem sprejeti z referendumom. Če bi takšen referendum propadel, potem bi to pomenilo, da je v naših kontaminiranih telesih še vedno dovolj zdravega duha. Zakaj? Zato, ker se zavedamo ali pa podzavestno čutimo, da je lastna individualnost neprimerno več vredna kot pa fikcija nekega ide­ alnega bibliotekarja. Bibliotekar v sodobni univerzni knjižnici mora v skladu s staro grško modrostjo spoznati sebe, svoje sposobnosti, te pa potem čim bolj razviti in jih uporabiti najprej zase (bodimo realni!), takoj za tem pa za uporabnike v naših knjižnicah. Naštevati lastnosti, ki naj bi jih imel v kar največji meri idealen bibliotekar in hkrati upati, da je kdaj ali da bo kdaj obstajal tak bibliotekar, je utopija. O ideal­ nem bibliotekarju torej ni koristno razmišljati, ker bi bil za večino ne­ dosegljiv. Vendar se prav v tem skriva zrno rešitve. Ne moremo uresničiti celotnega lika idealnega bibliotekarja, lahko pa uresničimo posamezno njegovo odliko, ki je v nas že prisotna. Tri stvari moramo upoštevati, ko razmišljamo o uspešnem biblio­ tekarju: — lastno individualnost, — preizkušena načela bibliotekarskega dela, — okolje. Pod lastno individualnostjo razumemo človeka kot suvereno osebnost z lastnim miselnim in čustvenim svetom, s sposobnostmi, ki se razlikujejo od sposobnosti drugih ljudi in z značajem, ki ga ima pra­ vico oblikovati skladno s svojimi spoznanji. Ves ta kapital svoje oseb­ nosti človek — v našem primeru bibliotekar — svobodno združuje z drugimi ljudmi, zavedajoč se, da je na ta način lažje, včasih pa tudi edino mogoče doseči določeni cilj. O bibliotekarskih načelih pravi Donald J. Urquhart, da so rezul­ tat zdrave pameti in lastnih izkušenj.1 Načela nam morejo pomagati, da se odločimo za tisto, kar moramo storiti, da bi lahko spremljali spremembe, ki se dogajajo v družbi in v tehnologiji. Kaj je načelo bi- bliotekarstva? Vodič za akcijo — misel, ki vodi deio, ki pa je ne bi smeli uporabiti samo za eno knjižnico ali samo za en tip knjižnic. Upo­ rabna mora biti v vseh tipih knjižnic, ne glede na čas in tehnološki raz­ voj, v vsaki novi situaciji. Izražena mora biti v enem stavku, sicer se v mnoštvu besed lahko izgubi.