URN_NBN_SI_DOC-R92DORX9

drugimi knjižnicami. Nehote se nam vsiljuje podobnost s prej omenje­ nimi občani. Nekoč so bibliotekarji tekmovali v zbiranju dragocenih kodeksov in inkunabul. Gremo morda danes v smer, ko se bodo bibliotekarji preimenovali v kompjutekarje in bodo tekmovali v zbiranju čimbolj ekzotičnih računalnikov? Da se razumemo: z obema rokama sem za uvajanje računalnikov v knjižnice; z vsemi štirimi pa sem proti raču­ nalniškemu »larpurlartizmu«. Računalnik je v rokah bibliotekarja sredstvo, ki omogoča hitrejše in kvalitetnejše nudenje uslug uporabni­ ku. Noben računalnik pa ne more spremeniti bibliotekarjevega odnosa do uporabnika. Ta bo vedno med dvema skrajnostima: vse storiti, da uporabniku ustrežemo ali pa komunikacijo prekiniti s kratkim in ne­ osebnim »nimamo«, »izposojeno«. Vmes je seveda lestvica, katere številčna skala ustreza številu bibliotekarjev. Sodobna informacijska tehnologija ne vpliva na osnovni človeški komunikacijski odnos bibliotekarja do uporabnika. Ljudje smo nagnjeni k temu, da skušamo razvrstiti vso neživo in živo naravo v določene skupine. Pri tem moramo seveda pri vsaki sku­ pini predvideti izjeme. Dogajalo pa se je v dosedanji zgodovini, da so kdaj pa kdaj razvrščali ljudi v skupine in so se pri tem bore malo ozi­ rali na individualne človekove posebnosti. To je bilo seveda nasilje in grobo kršenje človekove pravice do enkratnosti in izvirnosti. Pri razmišljanju o tipih bibliotekarjev moramo biti zato ne samo previdni, marveč se moramo zavedati, da je to razvrščanje zgolj meto­ dološko. Pred seboj nimamo predmetov, številk ali šifer, ampak žive •ljudi. Za prvi, resda, nehoten poskus tipologiziranja bibliotekarjev v univerznih knjižnicah na Slovenskem se moramo zahvaliti Francetu Prešernu. Svojega dragega prijatelja Matija Čopa je označil enkratno, dovršeno. Nič ne moremo dodati. Bibliotekar, »ki noč in dan žre knji­ ge, od sebe pa ne da nobene fige.« S tem je kratko, hudomušno in s kančkom gorenjske grobosti opredelil tip učenjaško — za slovenski prostor bi lahko rekli čopovsko — zagnanih bibliotekarjev. Je to tip bibliotekarja, ki si ga želimo v moderni knjižnici? Mu smemo očitati, da je bil premalo komunikativen? In če bi bibliotekar Matija v svoji bibliotekarski praksi imel samo enega uporabnika, Ribčevega France­ ta, ter ga vodil med knjižne police in mu obenem odpiral zakladnico svoje vednosti, mar ne bi že samo s tem opravičil svojega bibliotekar­ skega poslanstva?