URN_NBN_SI_DOC-RGFDXYER

K er je R edfern že o p ravil večino dela, an alizirajm o njegove ugotovitve: — op rav iti im am o z glasbo v k aterik o li obliki (tj. papir, plošče, m agnetofonski trak o v i itd.) in z literaturo o glasbi; — posam ezne facete spadajo bolj ali m anj v eno teh dveh sku- n n , zm eraj pa v obe. 3. Z asnova UDK in facete. Š tudij tab el UDK 78" nam pokaže, da so upoštevane R edfernove zahteve glede facetne klasifikacije; še več; k lju b n ek a terim nelogičnostim (o čem er bo še govor) je fa- cetni p rincip izpeljan na p rav o riginalen način. P rip o m n iti pa m o­ ram o, da ni očiten k a r na p rv i pogled in da nas v veliki m eri zava­ jajo navodila za uporabo, ki k a r drv ijo v »sm rtni greh«: lite ra tu ra o glasbi nam reč ni ločena od glasbene lite ra tu re . Tako tab ele z a h te ­ vajo (str. 1292), da » literatu ro o posam eznih delih ali sk u p in ah del uvrščam o pod 78 ali v podskupine 78 in jo po po treb i dopolnim o z im enom sk la d a te lja oz. naslovom dela, npr.: 78 W agner R ichard = G lasbena dela R icharda W agnerja (pra­ vilno: 781.5) 782 V erdi, R igoletto =-: O pera R igoletto G iuseppa V erdija (pra­ vilno: 781.5:782) 782.1.072.3 S trau ss R ichard, Salom e K ritik a opere Salom e R icharda S trau ssa (pravilno: 78.072.3:782) toda: 781.7(54):789.5 U poraba zvonov v h in d u jsk i glasbi (str. 1294)! T ak predpis v sekakor ni na m estu, k er nam tab ele dajejo mož­ nosti za d ru g ačn e rešitve: sam a zasnova UDK nam te rešitv e n a ra v ­ nost vsiljuje, saj jasno razlik u je m ed 781 Splošna teorija glasbe, 782/785 Z v rs ti glasbe in 786/789 Glasba za posam ezne instrum ente. Ce povsem strogo pojm ujem o besedno ra zrešitev številčnih indeksov, potem je povsem razum ljivo, da pom eni podskup in a 781 lite ra tu ro o glasbi, podskupine 782/789 pa glasbeno lite ra tu ro . N a d aljn ja d elitev podskupine 781 Splošna teorija glasbe vsebuje facete št. 8— 10, da pa bi izrazili dru g e facete, u p orabljam o splošne p riv esn e v rstilce za k ra j (faceta št. 6) in čas (faceta št. 7) ali osebo (faceta št. 1), m edtem ko facete št. 2— 5 in 11— 12 izražam o s sestav ­ ljenim vrstilcem 7 8 0 :... oz. 781: . . . D rugačno je izražanje facet v podskupini 782/789 Glasbena li­ teratura. P red v sem m oram o ugotoviti, da je faceta št. 1 v glasbeni lite ra tu ri av tv o rsk a značnica, torej je z vrstilcem ne izražam o. Fa- ceti št. 6 in 7 sta nep otrebni, k er ne bo v e rje tn o nihče iskal npr.