URN_NBN_SI_DOC-RGFDXYER

pojm ov N em ška glasbena lite ra tu ra ali B aro čn a glasbena lite ra tu ra ali m orda celo N em ška baročna glasbena lite ra tu ra . K njižničar, ki želi odgovoriti tu d i na ta v p rašan ja, naj si n ap rav i spisek av to rjev po naro d n o sti in po obdobju: čez čas bo spoznal, da je bilo delo zam an. F acete št. 8— 10 so sm iselno vk lju čen e v facetah št. 2— 4, saj brez fizikalnih, estetsk ih in glasbeno teo retičn ih osnov ne bi bilo ne glasbil in ne glasbe. F aceta št. 12 je za glasbeno lite ra tu ro n e­ pom em bna. O stanejo n am torej facete št. 2— 512. V zasnovi tab el UDK tiči spoznanje, da so glasbeni značaj dela, izvajalec in oblika v en ak o p rav n em razm erju , oz. da se m ed seboj d eterm in irajo . Tako npr. ne poznam o (seveda pa še ne vem o, kaj nam bo p rin esel a v a n tg ard n i čas!) k a n ta te za tim p an e solo, sam o­ speva za tri violine, sim fonije za glas in k lav ir, opere za k v a rte t pozavn itd. Z analizo naslovov ugotovim o, da im am o: a) glede na izvajalce: aa) vokalna, v o k aln o -in stru m en ta ln a in in stru m e n ta ln a dela (faceta št. 2); ab) solistične, kom orne, zborovske, o rk e stra ln e sestave in njih o v e kom binacije (faceta št. 3); b) glede n a obliko velike (ciklične) in m ale (pretežno pesem ske) form e (faceta št. 4); c) po zn ačaju p ro fa n a in sa k ra ln a dela (faceta št. 5). N ad a ljn ja k o n tra stn a analiza nam pokaže: 1. V okalna in v o k aln o -in stru m en ta ln a dela so glede na značaj besedila sa k ra ln a ali pro fan a; in stru m e n ta ln a dela so profanega z n ač a ja13. 2. T ako p ro fan a ko t sa k ra ln a glasba po eni stran i, po d ru g i pa vokalna in in stru m e n ta ln a glasba im ajo svoje specifične oblike, npr. p ro faln a v o k aln a glasba pozna sam ospev, zborovsko pesem , k an tato , opero itd., sa k ra ln a v o k aln a glasba m ašo, o ra to rij, koral, zborovsko pesem duhovnega značaja; in stru m e n ta ln a glasba sonato, suito, sim fonijo, rondo, scherzo itd. 3. Posam ezne oblike zahtevajo določene zasedbe, ki so bodisi običajne, bodisi p red p isan e (opera: soli, zbor in ork ester: sam ospev: glas in k lav ir; godalni k v a rte t: 2 violini, viola, violončelo, p ri tem pa — vsaj v klasičnem sm islu — pom eni zasedba tu d i obliko, tj. so- n a tn i ciklus). 4. V okalnim in v o k aln o -in stru m en taln im delom je osnova ena od pesem skih oblik ali pa svobodna oblika; in stru m e n ta ln a glasba