URN_NBN_SI_DOC-RGFDXYER

grad i v v elik ih (cikličnih) oblikah in v oblikah, izvedenih iz pesm i, ki im ajo često žanrske naslove. Tako analizo upoštevajo tudi tabele UDK, u p o rab ljajo č p ri tem načelo »od širšega k ožjem u«: a) 782/784 V okalna oz. v o kaln o -instru m en talna glasba (faceta št .2). G lede na značaj (faceta št. 5) se ta sk u p in a deli v: 782 opero, ki že po svojem im enu pom eni celovito delo: v njej nastopajo sam ostojno ali v ansam blu človeški glas in in stru m e n t, u p o rab lja različne oblike (u v ertu ra, arija, interm ezzo, itd.), glede na vsebino im a včasih, ali pa vsaj v n e k a te rih odlom kih tu d i sak ralen značaj; 783 cerkveno glasbo in 784 [profano] vokalno glasbo. K er so za vsako od te h podskupin značilni bodisi posebni tipi podskupine (npr. kom ična opera, opereta) ali posebne oblike (npr. m aša, kyrie, m otet; sam ospev, lju d sk a pesem , k an tata), ki so zasno­ v an e na pesem ski ali svobodni form i te r jih v v elik i m eri oprede­ lju je značaj besedila in ki se zato v d rugi podskupini ne m orejo pojaviti, so te oblike (faceta št. 4) navedene ko t n a d a ljn ja delitev posam ezne podskupine. K er je oblika navedena že v glav n ih tab e ­ lah, nam izvajalca (faceta št. 3) določajo pom ožni priv esn i vrstilci .087.6. S prem ljavo označujem o z znakom »:«. b) 785/789 In stru m en ta lna glasba (faceta št. 2). Z anjo so zn a ­ čilne številne oblike in v rsta po svojih te h n ičn ih in izraznih zm ož­ nostih različnih in stru m en to v te r njih o v ih kom binacij. Pom em bno je, da m ore vsak in stru m e n t ig ra ti skoraj vse oblike, ki jim s svo­ jim i specifičnostm i daje tu d i drugačen značaj. V tem je razlik a m ed in stru m en ta ln o in vokalno glasbo: tu d i glas m ore (in m ora) izvajati vse oblike vokalne glasbe, a značaj ji v p retežn i m eri daje besedilo: le-tem u je podrejen o tk a n je glasbene m isli. Zato UD K v podskupini 785 n a jp re j n a v a ja (zopet po p ra v ilu »od širšega k ožjemu«) orkestre in kom orne zasedbe (faceta št. 3), m edtem ko n am podskupine 786/789 n a v a ja jo in stru m en te (faceta št. 2) glede n a način, kako iz­ vab ljajo zvok. O blika (faceta št. 4) je zato izražena s posebnim i p ri- vesnim i vrstilci .081/.086. Tako d elitev pa p o trju je — poleg n avedenih logičnih razlogov — tu d i v sa k d a n ja p rak sa: pevec v p ra šu je pred vsem po zv rsteh vo­ k aln e glasbe, in stru m e n ta list po delih za svoj in stru m e n t, m edtem kc se m uzikologi u k v a rja jo s tolik an j specialnim i v p rašan ji, da bi za vsakega od n jih lahko izdelali posebne k lasifik acijsk e sheme.