URN_NBN_SI_DOC-RGFDXYER

PREG LED FA CET PO RED FERN U IN PO ZASNOVI UDK F acete po R ed fern u F acete po UD K im e facete lite ra tu ra v o k aln a in stru m e n ­ št. o glasbi glasba ta ln a glasba 1 . S klad atelj 781:92; A /Z ___ 2. G lasbilo 781.63: . .. .087.61 . . . 786/789 3. A nsam bel 781.63: . .. .087.62/.685 785; .087.3/.4 4. O blika 781.5 782/784 .081 [nepotrebno] .082/.086; .087.5 5. G lasbeni značaj 781(091): . . . določen z obliko določen z obliko 6. K raj (1/9) [nepotrebno] [nepotrebno] 7. Čas » . . . « [nepotrebno] [nepotrebno] 8. E lem enti 781.4 — — 9. T ehnika 781.6 — — 10. T eorija 781.1/.2 781.7/.8 --- -- 11. O blika po sred o v an ja 78(. . .) .088/.089 .088/.089 12. O dnosi z drugim i vedam i 780: . . . — — 4. D isk usija o nekaterih vrstilcih U D K 1'1 781 Splošna teorija glasbe. Zloglasno p o m a n jk an je jasn e razčle­ n itv e m ed lite ra tu ro o glasbi in glasbeno lite ra tu ro je — ko t smo že om enili — posledica sp rem n ih navodil. N ačelno uvrščam o sem vso lite ra tu ro o glasbi: elastičnost tab el nam to tu d i n a re k u je z uporabo splošnih p riv esn ih vrstilcev in z m ožnostjo, da u stv arjam o zložene v rstilce z znakom »:«. V en d ar g re p ri sam i sestavi tab el — po našem m n en ju — za n e k a te re nelogičnosti. T eorija glasbe je te o rija sk lad an ja (brez tega tu d i glasbe ne bi bilo!) in zgodovina sk la d a te ljsk ih teženj (tj. zgodovina glasbe): m e- tajezik obeh področij je m uzikologija, ki o b rav n av a »splošno glas­ beno teorijo, akustiko, harm onijo, k o n tra p u n k t, fugo, glasbene obli­ ke, glasbila in in stru m en tacijo , estetiko, sociologijo in psihologijo