URN_NBN_SI_DOC-RHTFBRK4

Prijava, zaradi katere se trese NLB Nečedni posli z blagoslovom vrha NLB? TaVn WL3 S.d. Jco~ tudi prijavljeni ssetoi s; se 2avedaLi, d;, upi sani. irojii.'.i ', S«u.cijuvu IsJ. du d =i :it ±a§jj. j ugotovljeno,. sla s poiciáojn Sporaa üjü ¿ o poslov jío J íttracfinj-i " a.«1 i"LB d.d., t roí ill 1r.ros; ¿.o. o. ¡jara^cva in 'S=3 lnTcor d.i. o. sc.ro" jeto gggnrfsgt valjati «pora-aura i z dii-s 07.07.2006 z vagini, ¿odatki . ¥ orene. soglasju uprave NLB d.d. >l£nifc |a r da i ygovora", temveč js psapifioií'. sarajeTO, Veljfco Bubifi kot sodolž : c.n.=nfoncsTiij. „Eacro« ugeverd 11 tako, Bigccüss HLB Deasiñ? nikoli ni podpisal preñeasi kakrincioli ira prijavljeni. atrar. "im»-i! HIiB d.' I aogLaaj'j uprayc MXS d.d., [podal- lahtiTc u plenos srsdsfeev, cí] ara aa ESTídali 3ä ~ ~"=•!¿t-r.i transfer r.in.a poi-ags v pogodbah,j zaradi. je bil sacrox raíun ap_ch osnovan, a činsr ata o§kooío?ala g. B'.;b iÓ~J - ' r " IJI. w L< rnazu i j a l n o k o r i üí dejanje kvalificiran tiíÉroN~B d.d. rja^ocega .'.azgnaíc! Suecdhe, Sporazumi, fo z tcfli 09.06.2010 •^aljfco Eüiií; P-* 1 - Ne glede na dokaze sta prijavljeni stranki v imenu NLB d.d*, ob soglasju uprave NLB d.d., podali zahtevo za prenos sredstev, čeprav »ta se zavedali da tovrstni transfer nima podlage v pogodbah, zaradi katerih je bil Escrow račun sploh osnovan, s čimer sta oškodovala g. Bubi6a.r VEČER Faksimile ovadbe Veljka Bubiča zoper uslužbenca NLB Delala v skladu z odločitvami organov NLB O tem, ali je bila uprava obveščena o potezah Krekove in Jezerca v poveza- vi z Bubicem in Profin Investom, smo spraševali tudi v NLB. Iz tamkajšnje službe za odnose z javnostmi nam je Mojca Strojan sporočila: "Zaposlena sta svoje delo opravljala v skladu z odločitvami organov banke in skladno s svojimi pooblastili." (mst) DRAGO SENICA Bemti, včasih so ob tem času na veliko rasle gobe, zdaj pa rastejo še samo stranke. Končan preiskav brezplačnikov Hrvaški poslovnež Bubic je v kazenski prijavi, zaradi katere so kriminalisti opravili hišne preiskave, naznanil dva uslužbenca NLB za poslovanje z velikimi podjetji VASJA JAGER MATIJA STEPIŠNIK Kot smo poročali prejšnji teden, je razlog za hišne preiskave, ki so jih kri- minalisti izvedli v Kranju in Ljubljani, kazenska prijava hrvaškega poslovne- ža Veljka Bubica. Ta je vrhovnemu dr- žavnemu tožilstvu v Ljubljani naznanil vplivna uslužbenca NLB, ker naj bi mu bila z namenskega računa protizakoni- to zaplenila pol milijona evrov; gre za direktorja področja poslovanja z veli- kimi podjetji Tomaža Jezerca in šefinjo poslovnega centra za velika podjetja Metko Krek, izhaja iz Bubiceve prija- ve, ki smo jo pridobili v uredništvu. Bubic je v prijavi še navedel, da naj bi bila domnevne nezakonitosti počela "ob soglasju uprave", kar naj bi bili med drugim s svojimi preiskavami skušali preveriti kriminalisti, zaradi česar se po naših informacijah ob njihovih postopkih trese celoten vrh največje slovenske banke. To vodi Božo Jašovič. Vse poti vodijo v Sarajevo Veljko Bubic je do NLB prišel preko projekta razkošnega poslovnega centra, ki naj bi ga za banko v sredi- šču Sarajeva zgradila bosanska projek- tna firma Profin Invest. Tej je NLB za pripravo in izvedbo posla preko svoje lizinške družbe NLB Sarajevo odobri- la več posojil, Bubic pa je bil eden od Profinovih porokov zanje. Tako je med jamstva za pridobitev 17,2 milijona evrov vrednega kredita spadalo tudi pol milijona evrov namenskih sred- stev, ki jih je hrvaški poslovnež shra- nil na tako imenovani escrow račun pri Podravski banki iz Koprivnice. To pomeni, da je za varščino tam položil gotovino. Pogodbo o zavarovanju so podpisali Bubic, Podravska banka in NLB Leasing Sarajevo. Toda projekt je kmalu zašel v težave, slovenska stran je ustavila fi- nanciranje Profina, ki tako kot projekt- na firma ni imel možnosti za vračanje sposojenih obveznosti (po dogovoru z NLB bi ji kredite lahko vrnil le s proda- jo omenjenega centra). Posel je bil ra- cionaliziran in obseg gradnje močno okleščen, s podpisom novih sporazu- mov med slovensko banko in njeni- mi bosanskimi partnerji pa so postale neveljavne prvotne pogodbe, na osnovi katerih je šel Bubic za poroka Profinu. "Predmetni depozit je sklen- jen samo in izključno za potrebe zava- rovanja na podlagi opisanega pravnega posla izgradnje objekta Marijin Dvor Sarajevo. Ta pravni posel je prenehal veljati," v kazenski prijavi pojasnjujejo Bubicevi odvetniki. Bodo kriminalisti potrkali na Jašovičeva vrata? Kljub temu naj bi bila uslužbenca NLB Jezerc in Krekova 24. maja 2010 Po- dravski banki poslala dopis, na podla- gi katerega naj bi bila ta Bubicevih pol milijona evrov prenesla na račun NLB, d.d., čeprav ta ni bila podpisnica nobe- nega sporazuma s hrvaškim poslovne- žem, ampak je pogodbo o jamstvu za kredite, kot rečeno, podpisal z NLB Le- asing Sarajevo. Zato Bubic v kazenski prijavi utemeljuje, da centralna družba NLB ni imela prav nobenih zakonskih podlag, da mu je z namenskega računa vzela denar in ga prenesla nase. Pri tem sta kot njena operativca sicer delovala Jezerc in Krekova, ki pa sta za svoje početje imela pooblastila uprave skupine NLB, ki jo vodi Božo Jašovic, še pišejo Bubicevi odvetni- ki: "Ne glede na dokaze sta prijavljeni stranki v imenu NLB, d.d., ob soglasju uprave NLB, d.d., podali zahtevo za prenos sredstev, čeprav sta se zaveda- li, da tovrstni transfer nima podlage v pogodbah, zaradi katerih je bil escrow račun sploh osnovan ..." Na podlagi prijave, v kateri sta iz- recno omenjena Jezerc in Krekova, so policisti prejšnji teden opravili hišne preiskave. Po naših informacijah naj bi se bili oglasili pri Jezercu in Kreko- vi ter zasegli dokumente, elektronsko pošto in mobilne telefone. Potrditev informacije smo iskali pri Jezercu in Krekovi, a na naše sporočilo nista od- govorila. Bubiceva prijava pa naj bi puščala odprta vrata za razširitev pre- iskave na sam vrh največje slovenske banke. Podatka, ali Bubic NLB morda dolguje kakšen denar iz druge po- slovne kombinacije in je banka s tem skušala zavarovati svoje terjatve iz drugih naslovov, nam ni uspelo pre- veriti. Preiskovalna komisija, ki je raziskovala politično ozadje in financiranje Slovenskega tednika in Ekspresa, je končala delo ALEŠ KOCJAN Člani parlamentarne preiskovalne komisije, ki se je ukvarjala s politič- nim ozadjem in financiranjem pred- volilnih brezplačnikov Slovenskega tednika in Ekspresa, so včeraj sporo- čili, da so soglasno sprejeli zaključno poročilo. Kot je pojasnil Tadej Slapnik (Zares), je komisija predčasno konča- la delo, ker je zbrala dovolj dokazov, ker so se v minulih dneh vrstili priti- ski in grožnje predsednici komisije in ker se najbrž bližajo predčasne volitve. "Končno poročilo smo soglasno spre- jeli kljub grožnjam in ustrahovanjem," je poudaril Dejan Levanič (SD). Priti- skov v obliki nenavadnih in sumljivih telefonskih je bila deležna predsedni- ca komisije Melita Župevc (SD), ki je primer tudi prijavila policiji. Vsebina poročila še ni javna, saj so v poročilu nekateri podat- ki s stopnjo tajnosti, zato se morajo državnozborske službe v sodelovanju z informacijsko pooblaščenko uskladiti o objavi ugotovitev v javnosti. Levanič je pojasnil, da kar 90 odstotkov navedb v poročilu predstavljajo dejst- va, preostalih 10 odstotkov pa logična sklepanja na podlagi dejstev. Vsi pa so se strinjali, da je poročilo nadvse ob- remenilno in da je bilo delo komisije upravičeno. Eden od vzrokov za hiter zaključek dela komisije je tudi verjet- nost predčasnih volitev. Kot je dejal Slapnik, želijo s sprejetjem poročila preprečiti, da bi se tovrstne zlorabe v predvolilnih kampanjah ponavljale. Spomnimo, sta se brezplačnika Ekspres in Slovenski tednik v nabiral- nikih slovenskih gospodinjstev znašla v predvolilnem času leta 2008. Oba sta zavzemala izjemno afirmativno držo do takrat vladajoče stranke SDS, hkrati pa sta na vso moč obračunavala z njenimi političnimi nasprotniki in pri tem nemalokrat zanemarila novi- narsko etiko in profesionalne novinar- ske standarde. V SDS so včeraj vnovič odločno za- vrnili namigovanja o povezavah SDS z brezplačnikoma. "Poudarjamo, da Slovenska demokratska stranka ni izdajala ne Slovenskega tednika in ne Ekspresa. Prav tako ni izdajala in ne izdaja nobenih rednih publikacij, razen internega glasila Nova pot. Ponovno poudarjamo, da doslej niti Računsko sodišče RS, ki je pristojno za revizijo volilnih kampanj, niti pra- vosodni organi, policija ali katerikoli drug organ nadzora SDS nikoli niso očitali nikakršnih nepravilnosti glede financiranja volilnih kampanj, česar pa za volilne kampanje političnih očetov sedanje vladajoče koalicije ne moremo reči," pišejo v SDS. Pahor: V Libiji gospodarska diplomacija Usoda ukrepov odvisna od Pahorjev usode "Storil sem, za kar sem menil, da je bilo prav, in bi to storil še enkrat, ker menim, da ni nič narobe, če predsednik vlade, ki je na obisku pri drugi vladi, posreduje za slovenska podjetja za pridobitev poslov. Navsezadnje je to poanta gospodarske diplomacije." Tako je predsednik vlade Borut Pahor odgovoril na vprašanje opozicijskega poslanca Jožeta Tanka (SDS), ki ga je spraševal, kaj je z več sto milijonov dolarjev vrednimi posli, s katerimi se je Pahor hvalil po obiskih v Libiji. Tanka je zlasti zanimalo, kakšne zaveze je Pahor v Libiji dal za SCT, njegovega direktorja Ivana Zidarja ter ljubljanske Stožice in župana Zorana Jankovica. Pahor je zavrnil Tankovo trditev, da pogostost premierovih obiskov kaže, da je bila ta severnoafriška država slo- venska zunanjepolitična prioriteta. Tja naj bi se bil Pahor večkrat odpravil zato, ker se je Libija ponujala kot izvrstna možnost za pridobitev poslov za gradbeništvo, ki ga je kriza pri nas najbolj prizadela. Premier je zatrdil, da razen memoranduma o gospodarskem sodelovanju, ki so ga sklenili v Libiji, niso bile dane nobene obljube. Edino, kar je storil za Zidarja, je bilo to, da je libijskemu predsedniku vlade predal pismo direktorja SCT. "Prav je, da sem to storil, kajti dolžnost predsednika vlade je, da za vsako podjetje naredi, kar more, za vzpostavitev dobrih odnosov," je povedal Pahor in glede Stožic po- jasnil, da je bilo vse, kar je naredil, to, da je libijsko vlado prosil, naj preuči možnost investiranja v ta projekt. Potem se je zaradi razpleta dogodkov "vse obrnilo na glavo", vendar je Pahor zatrdil, da bodo, takoj ko bo mogoče, vzpo- stavili stik z novimi oblastmi. URŠKA MLINARIČ Ali bodo sprejeti ukrepi za zajezitev bohotenja zaposlovanja v javnem sek- torju, je odvisno od tega, ali bo vlada Boruta Pahorja danes dobila zaupni- co ali ne, je bilo včeraj v odgovorih na poslanska vprašanja mogoče razumeti premiera. Priznal je, da ni storil veliko in toliko, kot bi si želel, da bi se števi- lo zaposlenih v javni upravi zmanjša- lo za 50 odstotkov. Da je javni sektor treba prepoloviti, je Pahor ocenil pred meseci in tudi včeraj je zatrdil, da bo pri tej oceni verjetno ostal tudi po tem, ko ne bo več premier. Predsednik vlade je namreč v tej vlogi pa tudi v vlogi trenutnega min- istra za javno upravo odgovarjal po- slancu Franciju Keku (Zares), ki ga je zanimalo, kako se bo vlada lotila zajezitve zaposlovanja, potem ko je neslavno na petkovem glasovanju v parlamentu padel interventni zakon. Z njim je vlada, sicer z nekaterimi izje- mami, želela zamrzniti zaposlovanje, potem ko se je izkazalo, da niti min- istri ne spoštujejo vladnih sklepov o zmanjševanju števila zaposlenih in se je v zadnjih treh letih zaposlilo prek 3000 novih javnih uslužbencev. O omejevanju zaposlovanja in zapo- slovanju po politični liniji sta premier- ja spraševala tudi Zvonko černač (SDS) in njegov poslanski kolega Miro Petek. Če bo vlada dobila zaupnico, je Pahor napovedal spremembe, ki bodo omogočile ustavitev zapo- slovanja zavoljo omejitve državnih izdatkov, katere cilj je ohranitev niz- kega proračunskega primanjkljaja in vzdržnega dolga. Vendar je takoj opozoril, da na nekaterih področjih zaradi potrebe po ljudeh s specifičnim znanjem zaposlovanje ne bo ustavlje- no. Hkrati je napovedal liberalizacijo trga delovne sile v javnem sektorju in "tankočutna, a odločna pogajanja s sindikati javnega sektorja o dodat- nih varčevalnih ukrepih, ki bi velja- li v prihodnjem letu". Petku, ki ga je spraševal, koliko strankarskih kadrov, ki so imeli sklenjeno pogodbo za za- poslitev za določen čas, je bilo v zad- njem času zaposlenih, saj naj bi, tako poslanec, obstajali seznami ljudi, ki jih je treba zaposliti pred koncem te vlade, je Pahor odvrnil, da mu tovrst- ni primeri niso znani. "Če je tako, me, prosim, obvestite, kje in kdo je bil za- poslen, kajti to je nedopustno, in bom nemudoma ukrepal." Ko mu je Petek dejal, da naj bi se bila tako zaposlila sekretarka vlade v uradu za Slovence po svetu in v zamejstvu, je premier odvrnil, da bodo primer vsekakor preučili, in obenem zatrdil, da se tudi ob koncu mandata te vlade, ne glede na to, kdaj to bo, zaposlovanje politično lojalnih ljudi ne sme zgoditi. postanite diplomiran/a ekonomist/ka! Fakulteta za komercialne in poslovne vede DE ACADEMIA J ' S I . - ; i www !academia.si