URN_NBN_SI_DOC-RHTFBRK4

Rekli so Kdo bo grešni kozel? Janez Janša, prvak SDS, v včerajšnjem zapisu na spletni strani svoje stranke: "Naslednja vlada bo imela tako iz- jemno omejen manevrski prostor, v nekaj mesecih bo razglašena za edinega krivca za obstoječe stanje in tisti, ki danes uničujejo razvojno podlago Slovenije, si obetajo njen kratki vek trajanja in svojo hitro vrnitev. Takšno ravnanje v stilu 'požgane zemlje' pa ima lahko za akterje tudi dvorezne posledice, saj ni vnaprejšnjega zagotovila, da se bo po volitvah dejansko našel tisti, ki bo želel ob kaki trhli koali- ciji in pičli večini dejansko prevze- ti vlogo grešnega kozla. Ponovljen mandat sedanje oblastne garniture z maskami ali brez mask tako ime- novanih novih obrazov bi predsta- vljal katastrofalen razvojni obet za državo, vendar ta možnost zaradi prej opisanih razlogov ni popolno- ma izključena. Kadrovsko povsem izvotljena politična opcija tran- zicijske levice z vsemi rezervami vred nima ljudi, ki bi se bili spo- sobni spopasti s težavnimi razme- rami, v katerih je Slovenija. Če bi jih imela, bi jih vpoklicala najpo- zneje v teh dneh. Kadrovski nabor nadomestne ministrske ekipe, na katerega bo Pahor v torek vezal zaupnico, nazorno ilustrira izvo- tljenost njihovega kadrovskega bazena. Prav vsak, ki mu natakne- jo novoobrazno masko in ga poti- snejo v javni prostor, ima za sabo jasno prepoznavno zgodovino in raboto v okviru levotranzicijske opcije." (mst) Nespremenjene cene goriv Vlada je na dopisni seji spet znižala trošarine za energente, tako da cene pogonskih goriv in kurilnega olja pri- hodnjih 14 dni ostajajo nespremenje- ne. Za liter 95-oktanskega bencina bo še naprej treba odšteti 1,287 evra, za liter 100-oktanskega 1,300 evra in za liter dizelskega goriva 1,238 evra. Liter kurilnega olja bo stal 0,919 evra oziro- ma enako kot doslej. (sta) VOX POPULI Verjamete, da bodo dimnikarska podjetja vrnila preveč zaračunane potne stroške? Da Ne www.vecer.com Odgovor na prejšnje vprašanje Ali podpirate neodvisno Palestino? 7 2 % Da 2 8 % Ne Število glasov: 427 Ekonomsko (ne)svobodni svet Najbolj svobodna četrtina držav Druga četrtina Tretja četrina • Najmanj svobodna četrtina držav Lestvica ekonomske svobode 2011* Mesto Skupna ocena Hongkong 1 9,01 Singapur 2 8,68 Nova Zelandija B 8,20 Švica 4 8,0B Avstralija 5 7,98 Velika Britanija 8 7,71 ZDA 10 7,60 Slovaška 1B 7,56 Danska 15 7,52 Estonija 15 7,52 Madžarska 15 7,52 Ciper 18 7,51 Avstrija 19 7,50 Luksemburg 2 0 7,49 Nemčija 2 1 7,45 Različne lestvice, ista z g o d b a ... Slovensko gospodarstvo je premalo konkurenčno, država pa preveč neprijazna do podjetnikov. Slovenska umestitev v 2011* 74. med 141 državami Fraser Institute Svetovni gospodarski forum (WEF) Poslovna šola IMD Svetovna banka Lestvica ekonomske svobode Lestvica svetovne konkurenčnosti Svetovni letopis konkurenčnosti Lestvica enostavnosti podjetniškega poslovanja 57. med 142 državami 51. med 59 državami 42. med 183 državami Slovenska umestitev v 2010* 61. med 141 državami 45. med 142 državami 52. med 59 državami 43. med 183 državami ' Leto izida lestvice, čeprav ta prikazujejo stanje za nazaj. Lestvice namreč temeljijo na na javnodostopnih podatkih - ti pa so objavljeni tudi z večletno zamudo. VEČER Litva 2 4 7,40 Švedska B9 7,24 Latvija 60 6,92 Srbija 91 6,44 Irska 2 5 7,B8 Francija 42 7,16 Makedonija 64 6,88 Kitajska 92 6,4B Bolgarija 2 8 7,B4 Belgija 4B 7,15 Islandija 70 6,81 Bosna in Hercegovina 100 6,2B Albanija B0 7,B2 Češka 4 6 7,13 Italija 70 6,81 Kongo 1B7 4 , 84 Južna Koreja B0 7,B2 Romunija 48 7,08 Slovenija 74 6,78 Angola 1B8 4 , 76 Nizozemska B0 7,B2 Poljska 5B 7,00 Grčija 81 6,55 Venezuela 1B9 4,28 Norveška B5 7,B0 Španija 54 6,99 Rusija 81 6,55 Mjanmar 140 4 , 16 Črna gora B7 7,27 Portugalska 59 6,93 Hrvaška 89 6,46 Zimbabve 1 41 4,08 * Opisuje stanje v letu 2009, saj države svoje podatke objavljajo z zamudo. Vir: Fraser Institute, Economic Freedom of the World 2011 V Sloveniji se razrašča ekonomska nesvoboda V danes objavljeni lestvici ekonomske svobode kanadskega instituta Frazer je Slovenija padla na 74. mesto. Zdaj za- ostajamo že za Haitijem, Nikaragvo in Kirgistanom JURE STOJAN Kako svobodni smo v Sloveniji, kar se gospodarstva tiče? Ne preveč. Med 141 državami sveta pademo v spodnjo po- lovico, na 74. mesto (z oceno 6,78). To izhaja iz lestvice ekonomske svobode, ki jo danes objavlja kanadski razisko- valni institut Frazer. To je precejšnji padec glede na lansko izdajo lestvi- ce, ko je Slovenija zasedala 61. mesto (z oceno 6,94). To nas uvršča na sam rep Evropske unije, manj svobodno je samo še gospodarstvo v Grčiji (na 81. mestu, z oceno 6,55). Neučinkovita in okorna država "Bi se vi zamislili, če bi vedeli, da smo na lestvici ekonomske svobode izmed držav Evropske unije prehiteli samo Grčijo, in to samo za pičle 0,23 točke?" je zgrožena Tanja Štumberger iz wa- shingtonskega raziskovalnega insti- tuta Cato, ki je sozaložnik lestvice. "Zatiskamo si oči pred realnostjo. Naša država je preobsežna, k čemur prispevajo prevelika državna potro- šnja, visoka obdavčitev dela, visoki transferji in subvencije kot delež BDP. Hkrati slovenska država trdoglavo omejuje tuje lastništvo in investicije, vztraja pri nefleksibilnem trgu dela in obsežni regulativi privatnega sektor- ja, medtem ko naredi bore malo glede počasnih in neučinkovitih sodnih mlinov. Ta zelo temačna slika Slo- venije se lahko spremeni na bolje le, če se izvedejo že dolgo prepotrebne strukturne reforme, kar bi pomenilo bistven umik države iz gospodarstva in bi posledično povečalo ekonomsko svobodo Slovencev in Slovenk." Zakaj se je Slovenija odrezala tako slabo na lestvici ekonomske svobode? Lestvica temelji na 42 različnih kazal- cih, združenih v pet sklopov. Najslab- še smo se odrezali pri javni upravi, ki je v Sloveniji prevelika in preveč neu- činkovita (tu smo celo na 108. mestu od 141). Sledijo zakoni in pravilniki, ki urejajo področje dela in poslovanja (na 92. mestu). Nekje na sredini smo pri pravnem varstvu premoženja (na 68. mestu) in svobodi mednarodnega trgovanja (na 64.). Dobro smo se od- rezali samo v sklopu, kjer je Ljubljana vso kontrolo prepustila Frankfurtu: pri boju proti inflaciji (tu smo, tako kot vse druge države evrskega obmo- čja, na 6. mestu). Slovenija na nobeni lestvici ni dobra Umestitev na danes objavljeni lestvici utrjuje slabo podobo slovenskega go- spodarstva in slovenske države, kot jo zadnja leta slikajo mednarodne pri- merjave. Na lestvici konkurenčnosti, ki jo je 7. septembra objavil Svetovni gospodarski forum, je Slovenija letos padla za dvanajst položajev, na 57. mesto. To je ameriškega veleposlanika Josepha A. Mussomelija spodbudilo k (za diplomata) nenavadno kritičnim besedam. "Slovenija na boleč način spoznava, da ohranjanje statusa quo in položaja v globalnem gospodar- stvu pomeni drseti vse bolj nazaj," je povedal minuli petek na poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zborni- ce. Raziskava konkurenčnosti švicar- ske poslovne šole IMD pa nas je maja letos umestila prav na rep lestvice, na 51. mesto med 59 preučevanimi drža- vami. /1 3 mest je Slovenija izgubila v enem letu Poudariti velja, da lestvice v svojih izračunih uporabljajo veliko število enakih podatkov (kot jih ob- javljajo Svetovna banka, OECD in evropski statistični urad Eurostat). Zato ni presenetljivo, da se Slove- nija na njih umešča podobno slabo. Vendar lestvice različnim kazalcem pripisujejo različno težo, odvisno od tega, katera tema je v ospredju. Le- stvica ekonomske svobode (Inštitut Frazer jo pripravlja od leta 1996) je nastala na pobudo treh Nobelovih nagrajencev iz ekonomije: Douglas- sa Northa, Gerryja Beckerja in Mil- tona Friedmana. Predvsem slednji je slovito trdil, da je ekonomska svo- boda prvi pogoj za vse druge oblike svobode, tudi za politično svobodo. Iz Friedmanove misli tudi sledi, da je večja ekonomska svoboda tudi prvi pogoj za večjo konkurenčnost gospo- darstva. Sicer ima največ gospodarske svo- bode Hongkong (z oceno 9,01, preo- stala Kitajska pa je z oceno 6,43 na 92. mestu). Najbolje uvrščena Evropska država pa je Švica (na 4. mestu z oceno 8,03). Spodletelo je tudi ZDA, ki so de- setletja veljale za vzor ekonomske svobode in so se tradicionalne ume- ščale med tri najbolj svobodne države sveta. Med recesijo se je to spremenilo. Že lani so padle na šesto mesto, letos celo na deseto. Če svet pogledamo v celoti, pa se širi ekonomska nesvoboda. "Zmanj- šanje stopnje ekonomske svobode po vsem svetu, skupaj z dramatičnim padcem Združenih držav in drsenjem najrazvitejših držav, bi moralo skrbeti nosilce gospodarske politike in drža- vljane vseh držav," za Večer opozarja Ian Vasquez iz inštituta Cato. "Eko- nomska svoboda je namreč v središču napredka človeštva, ne samo glede fi- nančnega okrevanja in dolgoročne go- spodarske rasti. Ekonomska svoboda je tesno povezana s širokim naborom kazalcev blagostanja človeštva. Pre- bivalci držav z več tovrstne svobode uživajo daljšo življenjsko dobo, imajo manj korupcije, boljši dostop do čiste vode, več izobrazbe, več državljanskih in političnih svoboščin, manj otroške umrljivosti, manj revščine, boljše na- ravno okolje itd. Nekatere vlade pa so se lotile brezobzirnega zapravljanja in perverznih posegov na trge - pred se- danjo dolžniško krizo in med njo. Da so pri tem vlade prezrle vse dokaze o pomenu ekonomske svobode, bo terjalo še visoko ceno v obliki padca življenjskega standarda njihovih dr- žavljanov." V DNS obsojajo grožnje in pritiske na novinarje V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) ostro obsojajo vse poskuse javnosti, politike, lobistov, urednikov, lastni- kov medijev in drugih zastopnikov različnih interesov, da poskušajo z grožnjami vplivati na vsebino no- vinarskega poročanja ali uredniško politiko medija, so sporočili iz DNS. Ugotavljajo, da se je v zadnjih mesecih močno povečalo število novinarjev, ki opozarjajo na verbalne, konkre- tne, javne in nejavne grožnje in priti- ske, ki so jih deležni zaradi opravljanja svojega dela. Pritiski niso le konkre- tne grožnje z nasiljem zoper novinar- ja, njegovo lastnino ali njegove bližnje, ampak tudi javno osebno diskreditira- nje preko socialnih omrežij ter števil- ne tožbe, preko katerih posamezniki in institucije poskušajo doseči molk novinarjev. Po mnenju društva obso- janja je nezakonit tudi mobing zaradi izražanja mnenj in stališč znotraj ure- dništev, o katerem poročajo nekate- ri novinarski kolektivi. DNS kolege poziva, da ne molčijo in svojim ure- dnikom nemudoma razkrijejo vse oblike pritiskov nanje. Če ti ne sproži- jo ustreznih postopkov za njihovo za- ščito, naj o tem obvestijo društvo in v primeru kaznivih dejanj tudi organe pregona. Na pritiske na novinarje je opozo- rila tudi Liberalna akademija, ki iz- postavlja zlasti težave novinarjev pri poročanju o primeru Patria. (sta)