URN_NBN_SI_DOC-RHTFBRK4

Predstavniki nekaterih invalidskih organizacij podpirajo novelo zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. (Sašo Bizjak) Spremembe naj ne bi kratile pravic invalidov Predstavniki nekaterih invalidskih in humani- tarnih organizacij izrazili podporo noveli zakona o lastninskem preobliko- vanju Loterije Slovenije LAURA ŠTRASER Predlagane spremembe, ki jih vsebuje novela zakona o lastninskem preobli- kovanju Loterije Slovenije, so v javno- sti dvignile veliko prahu. Slednjim se z vsemi močmi upirajo invalidske or- ganizacije pod okriljem Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Sloveni- je (NSIOS), kar so njihovi člani izrazili tudi s protestnim shodom in izročitvi- jo peticije v parlamentu. Opozarjajo na neustreznost trenutnega sistema razdeljevanj sredstev Kot smo že poročali, največ polemik sproža nova, bolj enakopravna se- stava sveta Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organi- zacij (FIHO), kjer se odloča o razde- ljevanju sredstev od koncesij za igre na srečo med invalidske in humani- tarne organizacije. Da so spremembe nujne, menijo v štirih drugih invalid- skih in 92 humanitarnih organizaci- jah, združenih v Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije (NFHOS), v katerih opozarjajo na ne- ustreznost trenutnega sistema razde- ljevanja sredstev s strani sveta FIHA, saj ni jasnih kriterijev, na podlagi ka- terih se posameznim organizacijam fi- nančna sredstva dodeljujejo. Razlog za takšno stanje večina vidi prav v sporni sestavi sveta, v katerem imajo absolu- tno večino invalidske organizacije, ki naj bi se vnaprej dogovarjale o razde- litvi sredstev, pri tem pa upoštevale zgolj svoje interese: "Mi podpiramo spremembe, ker smatramo, da te niso usmerjene v kratenje pravic ne invali- dov ne uporabnikov humanitarnih or- ganizacij, temveč sledijo težnji, da se vzpostavi partnersko sodelovanje med organizacijami na način, da se številč- Podpisi sprejeti z zavajanjem ljudi Nekaj manj kot 20.000 podpisov pod peticijo, ki so jih predstavniki NSIOS ta teden prinesli v DZ, so zbrani z zavajanjem ljudi, meni Elena Pečarič. Neka- terim uporabnikom osebne asistence Društva distrofikov je bila po dekretu predsednika NSIOS Borisa Šuštaršiča odvzeta polovica ur pomoči, njihovi asistenti pa poslani na cesto, da zbirajo podpise proti spremembam zakona. no uravnoteži število predstavnikov invalidskih in humanitarnih organi- zacij znotraj sveta FIHO, ki je najviš- ji organ organizacije," je dejala Tereza Novak iz NFHOS. Podporniki novele zakona, med njimi Zveza društev za cerebralno pa- ralizo Slovenije Sonček, Društvu za teorijo in kulturo hendikepa - YHD, Sklad Silva - društvo za kakovostno življenje ljudi s posebnimi potreba- mi in Zveza društev gibalno ovira- nih oseb so poleg tega zanikali očitke, ki so jih ta teden medijem predočili predstavniki NSIOS na čelu s predse- dnikom Borisom Šuštaršičem. Naved- be o tem, da slednji k sodelovanju pri pripravi novele niso bili vabljeni, ne držijo, je dejala predstavnica društva YHD Elena Pečarič, saj razprava o tem teče že več let. Za neresnične so označili tudi trditve, da predlagana nova sestava sveta (izenačitev števila članov invalidskih in humanitarnih organizacij ter povečano število pred- stavnikov vlade) prinaša politizacijo tega organa in posledično manj sred- stev v korist invalidom: "Bojazen je, da ne bodo imeli več tiste glasovalne mašinerije, s katerimi so pokupili tudi majhne organizacije z denarjem, da so te vedno dvignile roke," meni Pečari- čeva in poudarja, da je za njih najbolj pomembno to, da se razbije kolizijo interesov in moč, ki si jo je do sedaj lastil NSIOS z gospodom Šuštaršičem na čelu. Ta namreč zastopa interese invalidov, hkrati pa je še predsednik nadzornega sveta Loterije Slovenija. Predlagateljem novele so podporo po- sebej izrazili tudi v Združenju društev upokojencev Slovenije. Zlonamerna sporočila NSIOS Na prizadevanja NSIOS, da bi prepre- čili sprejem novele zakona v parla- mentu, so se odzvali tudi predlagatelji novele. Poslanci SD, Zares, LDS in SNS poudarjajo, da je bilo na sredinem pro- testu zainteresirani javnosti (zlasti in- validom) posredovano zavajajoče in zlonamerno sporočilo o vsebini in namenu novele zakona, ki so ga vloži- li v parlamentarno proceduro. "Novela zakona, ki je nastala na pobudo neka- terih invalidskih in humanitarnih organizacij, sledi ugotovitvam in pri- poročilom Računskega sodišča RS in Komisije za preprečevanje korupcije ter s spremembo štirih členov zago- tavlja bistveno večjo preglednost pri upravljanju FIHO in preprečuje na- daljevanje praks, ki sta jih obe nave- deni nadzorni inštituciji označili kot problematične in potrebne ustreznih zakonskih rešitev," so zapisali po- slanci. Prvopodpisani med predlaga- telji novele zakona, poslanec Zaresa Franco Juri, nam je dejal, da trenutni sistem omogoča zapostavljenost neka- terih organizacij, ki se ne identificira- jo s krovno organizacijo NSIOS. Te so opozarjale tudi na nenamensko upo- rabo sredstev, saj denar, ki ga FIHO dobiva od Loterije Slovenije, v prete- klosti ni bil v celoti porabljen za pro- grame samih organizacij. Zato so sedaj vnesli člen, ki to določa. Invalidi bodo na podlagi sprememb dobili več de- narja, meni Juri. Druga stvar, ki je po njegovem ključnega pomena, je spre- memba glede preprečitve konflikta in- teresov zaradi različnih funkcij in vlog članov sveta FIHO, česar se je ustra- šil tudi gospod Šuštaršič: "Gre za več funkcij za položaj nadzornikov, po- rabnikov in upravljavcev hkrati. To je pri gospodu Šuštaršiču najbolj vidno." Kolegij državnega zbora je sicer že iz- glasoval, da bo novela zakona v par- lamentu obravnavana po skrajšanem postopku. O D M EV Metoda snežne kepe IRENA FERLUGA Kriza v Evropi in v svetu še kar traja in traja, njeno podaljševanje pa na mikroravneh naplavlja nove in nove nepravilnosti, za katere bi njihovi akterji najraje videli, da ostanejo neposvečenim nevidne v njihovih skritih bilancah. Redki direktorji bank v Evropi so med tistimi srečneži, katerih banke so si v krizi hitro opomogle, mnoge druge še vedno vleče proti rdečim številkam. Snežna kepa, ki jo je sprožila kriza, se neusmiljeno vali in vleče nase nova in nova imena, nove nepravilnosti in napake ne le v Sloveniji, tudi v Evropi. In medtem ko se ta ukvarja z vprašanjem prežive- tja evra in Evropske unije nasploh, se v Sloveniji sprašujemo, od kod bo vlada vzela 4 0 0 milijonov evrov za dokapitalizacijo NLB, koliko ima ta banka nasedlih terjatev, javno mnenje pa se razhaja ob debatah, kdo bi moral za vse to odgovarjati. V zadnjem obdobju je tudi Banka Slovenije samo še prva med enakimi, ko boni za učbenike njihovim zaposlenim (ki ne životarijo z minimalci) razburjajo ne glede na to, ali jim jih je dal sindikat ali kar guverner. Ob NLB je zadnje dni pod žarometom javnosti tudi NKBM, štajerska banka, ki želi biti velika in močna ter pomemben akter v regiji. Petkova seja nadzornega sveta, ki je obravnaval odločitve uprave banke pri kreditiranju padlega tajkuna Raščana v času, ko je že padel, je - po zaslugi Požareportove spletne objave celo dokumenta o preprodaji delnic dvomlji- ve gospodarnosti in skrbnosti prvega moža NKBM - nadzornike razklala. Razprava na seji naj bi bila burna, sklepanje s preglasovanjem je pokazalo prve razpoke v enotnosti nadzornikov, ki so sejali komaj na svoji drugi seji. Najslabše za nadzor poslovanja prekaljenega bančnika bi sicer bilo, če bi bili nadzorniki enotni, prav je, da so polarizirani, pa četudi jih vodijo prejšnje zamere ali interesi novih delodajalcev. Če že nimajo večjih pristojnosti, kot so posvetovalne, revizorske in svetovalne, potem je prav, da uprava vsaj ve, da ji dihajo za ovratnik in da se ne bodo zadovoljili z neodgovori na svoja vprašanja. Prav bi bilo, da bi imela aktualna sestava nadzornega sveta NKBM v resnici takšne namere. Če bodo nadzorniki zaradi takšnih ali drugačnih povezav z banko primorani omiliti svoje že tako blage pristojnosti, jim lahko pomaga Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, ki je svoja pričakovanja o prihodnji donosnosti državnega deleža v banki objavila kar v obliki zbira pričakovanj. Vse lepo napisano, bančna praksa, najtesneje vpeta v minulo rojevanje slovenske kapitalistične elite, pa je povsem drugačna. Doslej razkrite packarije v vesoljni Sloveniji kažejo, da so bila načela dobrega gospodarja na koncu prioritet, pač v maniri daj-dam. Novo povabilo Zaposli.me Zavod RS za zaposlovanje je objavil novo javno povabilo Zaposli.me, s katerim bodo delodajalci lahko pridobili subvencijo za zaposlitev brezposelnih, ki težje najdejo zaposlitev, med njimi so invalidi, iskalci prve zaposlitve, starejši od 50 let in nekateri dolgotrajno brezposelni. Načrtovanih je 3250 subvencioniranih zaposlitev, na povabilo pa se lahko prijavijo tržni delodajalci, ki so v preteklem poslovnem letu več kot polovico svojih prihodkov ustvarili s prodajo blaga in storitev na trgu. Za subvencionirane zaposlitve bo na voljo 13 milijonov evrov, 85 odstotkov zagotavlja Evropska unija iz evropskega socialnega sklada, preostalo je iz pro- računa RS. Povabilo bo odprto do porabe razpoložljivih sredstev, najkasneje do 29. februarja 2012. Delodajalci bodo morali s kandidati delovno razmerje skle- niti za najmanj leto dni za poln delovni čas, prejeli pa bodo subvencijo v znesku 4000 evrov. Tokratno javno povabilo Zaposli.me je že tretje zapored, na prvih dveh je bila subvencija dodeljena več kot 7200 tržnim delodajalcem, ki so za- poslili okoli devet tisoč brezposelnih. (zku) V DNS obsojajo grožnje in pritiske na novinarje V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) ostro obsojajo vse poskuse javnosti, po- litike, lobistov, urednikov, lastnikov medijev in drugih zastopnikov različnih interesov, da poskušajo z grožnjami vplivati na vsebino novinarskega poroča- nja ali uredniško politiko medija, so sporočili iz DNS. Ugotavljajo, da se je v za- dnjih mesecih močno povečalo število novinarjev, ki opozarjajo na verbalne, konkretne, javne in nejavne grožnje in pritiske, ki so jih deležni zaradi opra- vljanja svojega dela. Pritiski niso le konkretne grožnje z nasiljem zoper novinarja, njegovo lastni- no ali njegove bližnje, ampak tudi javno osebno diskreditiranje preko socialnih omrežij ter številne tožbe, preko katerih posamezniki in institucije poskušajo doseči molk novinarjev. Po mnenju društva je nezakonit tudi mobing zaradi izražanja mnenj in stališč znotraj uredništev, o katerem poročajo nekateri no- vinarski kolektivi. DNS kolege poziva, da ne molčijo in svojim urednikom nemu- doma razkrijejo vse oblike pritiskov nanje. Če ti ne sprožijo ustreznih postopkov za njihovo zaščito, naj o tem obvestijo društvo in v primeru kaznivih dejanj tudi organe pregona. Na pritiske na novinarje je opozorila tudi Liberalna akademija, ki izpostavlja zlasti težave novinarjev pri poročanju o primeru Patria. (sta) Izdaja Časopisno-založniško podjetje V E Č E R Časnik, ki vas razume Ul. slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor Prva številkaje izšla 9. maja 1945. Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče ISSN 0350-4972 Direktor: Uroš SKUHALA Odgovorni urednik: Tomaž RANC Predsednik nadzornega sveta: Dušan MOHORKO Srečko KLAPŠ: vodja deska Matija STEPIŠNIK: notranja politika Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija Vojislav BERCKO: zunanja politika Aljoša PERŠAK: mariborska kronika Petra VIDALI: kultura Aljoša STOJIČ: šport Darko ŠTERBENK: črna kronika Katarina ŠULEK: reportaže Dejan PUŠENJAK: V soboto Sašo BIZJAK: fotografija Aleš DRAGAR: likovni urednik Tajništvo uredništva telefon 02/23 53 200 telefaks 02/23 53 371 (364) desk@vecer.com DOPISNIŠTVA: Ljubljana, Cankarjeva 1, telefon 01/2415 600 Celje, Razlagova 13 a, 03/425 36 48 (46) Ptuj, Osojnikova 9, 02/749 21 71 (74) Murska Sobota, Slovenska 25, 02/53 51 410 (412) Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, dopisništvo 02/875 05 24 (20) Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3, dopisništvo 02/84310 03 TRŽENJE: Oglasno trženje telefon 02/23 53140, telefaks 02/23 53 370 oglasi@vecer.com Mali oglasi telefon 02/23 53 331, 02/23 53 357 Naročniški oddelek telefon 02/23 53 321 (355), telefaks 02/23 53 365 narocnina@vecer.com PREDSTAVNIŠTVA Ljubljana, Cankarjeva 1, oglasno trženje 01/24 15 618 (619) naročnina, mali oglasi 01/2415 600 Celje, Razlagova 13 a, naročnina, mali oglasi 03/425 36 30 Ptuj, Osojnikova 9, naročnina, mali oglasi 02/74 92 170 Murska Sobota, Slovenska 25, naročnina, mali oglasi 02/5351414 Tiskano 38.000 izvodov. Cena izvodaod ponedeljka do petka je 1,20 EUR, vsoboto 1,30 EUR. Mesečna naročnina za september 2011 znaša30,02 EUR, zaupokojence in študente 26,86 EUR. Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po ceniku Pošte Slovenije. Pisneodpovedi naročnin upoštevamo konec meseca. Na podlagizakonaodavku na dodano vrednost (Ur. list RS,št.134/03) inpravilnikao izvajanju zakonao davku na dodanovrednost (Ur. list RS,št.17/04)sodičasopis med proizvode, za katere seobračunava davek na dodanovrednost postopnji 8,5%. Davek nadodanovrednost je vračunan v ceno časopisa. Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.