URN_NBN_SI_DOC-RHTFBRK4

Skupaj iščemo zaposlitev Vestna, natančna in poštena Ekonomistka Maja Ljubec išče prvo zaposlitev U R O S G R A MČ Šestindvajsetletna Maja Ljubec iz Nove vasi pri Markovcih je diplomi- rana ekonomistka in tako kot veliko mladih še vedno čaka na prvo zaposli- tev. Srednješolsko izobrazbo je prido- bila na ekonomski šoli na Ptuju, študij je nadaljevala v Mariboru na ekonom- sko-poslovni fakulteti in šolanje z di- plomo zaključila leta 2009. Delovne izkušnje si je skozi šolsko in študijsko prakso nabirala na Davč- nem uradu Ptuj ter ptujskem centru za socialno delo, kjer se je srečala z laž- jimi administrativnimi deli. Med štu- dijem je dvomesečno prakso opravila v občini Markovci. Vključena je bila v pisarniško poslovanje, saj je večino delovnega časa preživela v tajništvu občinske uprave. Urejala je dokumen- tacijo, oblikovala dopise, pisala potne naloge, spremljala in odpošiljala pošto ter osebno in preko telefona komuni- cirala s strankami. "V času šolanja sem se večinoma srečevala z administrativnim, pisar- niškim delom, čeprav sem se na fa- kulteti opredelila za smer finance in bančništvo, ki me je zanimalo. Dve leti že iščem službo, a doslej nisem imela sreče, čeprav sem poslala precej pro- šenj in bila tudi na nekaj razgovorih. V bistvu nisem izbirčna, zanima me delo na vseh področjih ekonomije. Želim si delati na pošti, banki, zavarovalnici, občini ali kje drugje. Vseeno mi je, saj vem, da se moram še veliko naučiti," je povedala. Pravi, da ji delo z računalnikom ne predstavlja težav, da je bila spre- tna z vsemi orodji, s katerimi se je sre- Maja Ljubec: "Šola mi je dala veliko na področju javnega nastopanja." (Uroš Gramc) čala med prakso. Pomembno se ji zdi razumevanje tujega jezika, v poslov- nem okolju ji gre najboljše nemščina, v angleškem jeziku bi rada nadgradila osnovno znanje. Med študijem ji je bilo všeč, ko so se kot skupina lotili nalog, tuje ji ni projektno delo, na fakulteti pa si je pridobila tudi potrebne veščine javnega nastopanja. "Na začetku je bilo nekaj težav in treme, a ko smo redno predstavljali svoje delo pred tristo štu- denti, se je vse to izgubilo. Na tem po- dročju mi je šola res veliko dala," pravi sogovornica. Službo si preko razpisov in pošilja- nja ponudb išče v vzhodnem delu Slo- venije. Ne bi ji predstavljalo ovir, če bi se z avtomobilom morala peljati kam dlje, pripoveduje. Meni, da na kvalite- tno opravljeno delo vpliva ne le obse- žno in poglobljeno znanje, ampak tudi pravilen odnos. "V svojem življenju velik poudarek dajem temu, da svoje obveznosti opravim sproti in vestno. Natančnost je vrlina, ki jo zelo cenim, prav tako prijaznost in poštenost, saj so to lastnosti, ki jih najdete tudi pri meni. Vselej se bom potrudila, da bom s pridobljenim znanjem doprinesla k uspehom delodajalca," je dejala Maja Ljubec. Če imate zaposlitev za Majo, prosimo, da nam to sporočite v uredništvo ča- snika, na telefon (02) 23 53 500, in z veseljem vam bomo posredovali njene podatke. Ponekod več zaposlitev Po podatkih Evropskega statističnega urada Eurostat se je sezonsko prilagojena stopnja zaposlenosti v letošnjem drugem četrtletju v območju evra povečala za 0,3 odstotka, v celotni EU pa za 0,2odstotka v primerjavi s prvim četrtletjem leta 2011. V Sloveniji se je zaposlenost v drugem četrtletju v primerjavi s prejšnjim četrtletjem zmanjšala za 0,3 odstotka. V primerjavi z drugim četrtletjem leta 2010 se je zaposlenost v območju evra povečala za 0,4 odstotka, v celotni EU pa za 0,3 odstotka. (zku) Varnih in stalnih zaposlitev bo vedno manj Matic Vošnjak, direktor kadrovske agencije Competo, o aktualnem dogajanju na trgu dela ZORA KUŽET Kako bi ocenili sedanje stanje na trgu dela? Govorimo o zatišju zaposlovanja ali gre vendarle na bolje? "Žal trenutno stanje ni preveč dobro. Optimizem, ki se je zrcalil na začetku letošnjega leta, počasi izginja. Zadnjih nekaj tednov vse kaže na to, da se stvari še nekaj časa ne bodo obrnile na bolje. Osupljive so zgodbe, ki nam jih pri- povedujejo naši kandidati in potrjujejo, da, vezano na gos- podarsko krizo, sploh še nismo dosegli tistega pravega dna. Vsak dan se zgodi kakšen nov stečaj, val novih odpuščanj, novi propadi podjetij, reorganizacije, selitve predstavništev iz Slovenije v tujino ... Nekateri kandidati se obrnejo na nas zgolj iz previdnosti, za vsak slučaj, saj niso prepričani, da bodo na trenutnem delovnem mestu pri danem deloda- jalcu v bližnji prihodnosti tudi ostali. Takšnega strahu in tako velike negotovosti do zdaj nismo poznali. Žal pa bo ta negotovost nekaj, na kar se bomo morali vsi privadi- ti in s tem tudi živeti. Varnih in stalnih zaposlitev bo vse manj. Povečati bomo morali svojo fleksibilnost ob izgubi službe in hitro sprejemati nove korake. V zadnjih dveh letih je propadlo ogromno podjetij, ki so zaposlovala kar lep odstotek slovenske delovne sile. Sočasno pa žal ni nastalo dovolj novih in velikih podjetij, ki bi odpirala nova delovna mesta. Večina obstoječih velikih podjetij v našem prostoru pa prav tako ne ustvarja dovolj visoke dodane vrednosti, da bi lahko na veliko zaposlovala. Na srečo imamo tudi izjeme in kar precej mladih inovativnih start up podjetij, ki nadpovprečno hitro rastejo in prodirajo na svetovne trge, kar pa žal ta trenutek ni dovolj, da bi zapolnilo vso praznino na trgu." Zaposlitev iščejo tudi nekdanji direktorji Kdo od iskalcev zaposlitve se obrača na vas? Kaj vse kan- didati storijo, da dobijo delo? "Na nas se obračajo praktično vsi: od svežih diplomantov, iskalcev prve zaposlitve do tistih, ki so izgubili delo, tistih, ki delo imajo, a iščejo nove izzive, in do starejših iskalcev za- poslitve. V bazi imamo direktorje podjetij, predsednike ali člane uprav (bivše in zdajšnje), vodstveni kader, strokovni, tehnični in poklicni kader in sveže diplomante. Na nas se obrača tudi vse več posameznikov iz držav nekdanje Jugo- slavije, kar se tiče pozicij za vodstveni in strokovni kader. Novost je, da se v bazo vpisuje vedno več posameznikov iz javnega in državnega sektorja. Precej je poraslo tudi število kandidatov s področja bančništva. Povečalo se je število kan- didatov, ki so zadnja leta imeli lastne manjše d.o.o. ali s.p., a so s krizo izgubili večji del posla in poslovnih partnerjev. To so zagotovo novi premiki, ki jih do zdaj nismo opazili." Razlike med iskalci zaposlitve S kakšnimi težavami se soočajo? "Zelo različnimi. Na splošno jih lahko razdelimo v dve sku- pini. Največji delež je tistih, ki delo imajo, a si želijo novih Matic Vošnjak (osebni arhiv) izzivov, drugo delovno okolje, novega delodajalca, menja- vo področja in panoge dela, napredovanje in podobno. Gre za kandidate, ki sicer niso aktivni iskalci zaposlitve, so pa odprti za nove in zanimive priložnosti na trgu. Druga sku- pina pa so aktivni iskalci zaposlitve, večinoma brez dela. Med slednjimi so velike razlike. Nekateri storijo vse in še več, da bi delo dobili, spet drugi naredijo premalo ali skora- jda nič. To je razvidno iz samega pogovora s kandidatom, iz njihove posredovane prijave in življenjepisa, iz telefonskega razgovora ... Ne bi verjeli, da je nekaterim posameznikom danes problem vožnja na delo iz Moravč do Ljubljane, po drugi strani pa bi se nekateri vozili na delo tudi po dve uri v eno smer, samo da ne bi bili doma in na grbi države. Ostati brez dela pomeni hudo stisko, tako s finančnega kot s psihološkega vidika. So posamezniki, ki živijo zgolj od podpore države, vmes pa se tako ali drugače znajdejo in občasno kaj zaslužijo. Slednji seveda niso preveč motivira- ni, da bi proaktivno iskali delo. Le zakaj pa bi bili, ko pa jim dejansko ni nič hudega?" Kdo so vaši naročniki in kakšna povpraševanja imajo? Kje se največ zaposluje? "Med naročniki so ta trenutek predvsem večja podjet- ja, med slednjimi prevladujejo mednarodne korporaci- je. Delamo tudi z mladimi uspešnimi start up podjetji, ki hitro rastejo in širijo svoje poslovanje na tuje trge. Največ povpraševanja beležimo po kadrih s področja trženja - po vodjih prodaje, poslovnih enot, projektov ... Na drugem mestu je povpraševanje po kadrih s področja financ in računovodstva, na tretjem pa po raznih tehnično- strokovnih kadrih." A N K E TA Kaj se (to) pravi delati? Naše anketirance s mo povprašali, kaj v življenju delajo, ali je delo še vrednota in kakšno delo j i m daje m oč za nove delovne podvige SLAVICA PIČERKO PEKLAR Srečko Molk, oblikovalec: "Zase vseka- kor lahko mirne duše rečem, da znam delati. Ko pa pomislim na delo, se mi pred očmi kar zvrstijo podobe pred- metov iz lesa. Ta me pri mojem delu navdihuje, to je tudi predmet mojega delovnega poželenja. Rad in veliko delam, delo je zame svojevrstna ust- varjalna sprostitev. Tako zelo sem se našel v tem svojem oblikovalskem delu, da je to zame en sam dolg dopust, verjamem, da vse tja do upokojitve. Pri svojem delu ugotavljam, da mladim primanjkuje obrtniških znanj, čisto konkretnih delovnih veščin, tako pa teoretično mlade generacije veliko znajo, težave se pojavijo, ko bi vse to svoje znanosti morali preliti v de- lovne izkušnje. Takrat se zatakne, a verjamem, da se bodo časi spremenili in bo delo vse bolj cenjeno." Zvonko Habjanič, dijak: "Od m a l e ga d e l am in pri s e d e m n a j s t ih z n am poprijeti za prav vsako delo v kmeti- jstvu. Obenem hodim v šolo in skušam teoretična znanja preliti v vsakdan- ja opravila. Meni ni težko že zjutraj, pred šolo, stopiti v hlev, takoj po šoli pa sesti na traktor in do večera delati na polju. Poznam še nekaj mladih, ki vedo, da brez dela v življenju ni m o g o če uspeti, preveč pa je m ed nami ljudi, ki kar naprej nekaj govori- jo, teoretizirajo, pa iz vsega skupaj ni nič. Ko je treba zares nekaj narediti, ne vedo, kako se stvari lotiti. Meni se zdi enakovredno tako praktično delo kot študij, najlepše je, če znaš oboje združiti v kak uspešen posel, pa naj si bo to v elegantni obleki ali v gumijas- tih škornjih, ki jih je treba obuti, ko se gre na polje." Martina Bolcar, študentka: "Kaj je zame delo? Vsekakor način življenja, vred- nota, ki sta mi jo starša že od malega privzgajala in zdaj smo vsi skupaj veseli, ker jima je uspelo. Rada delam na kmetiji, rada tudi študiram, saj brez novih znanj ne gre. Sama cenim vsa dela, le da človek ne sedi križem rok in tarna, kako hudo je, ker nima dela. Za vsakega se kaj najde, le ozreti se je treba naokrog, morda kdaj potrkati na kakšna vrata in vprašati, če ima sosed kakšno delo, ki bi ga bilo treba opraviti. Jaz brez dela ne bi preživela, pa tod okrog nas tudi živijo ljudje, ki delo cenijo in so pripravljeni na med- sosedsko pomoč." Daniel Zelenik, prevajalec: " M o j e zdajšnje delo je odraz študija, ki sem ga končal. Imel sem srečo, da sem - ampak verjetno je to tudi rezu ltat moje dobre predstavitve pri deloda- jalcu, službo dobil po že prvi napisani prošnji. Sem pa v času študija poprijel tudi za marsikatero fizično delo in m o r am reči, da sem bil zadovoljen tudi takrat. Lepo je, ko vidiš rezul- tate svojega dela in pri tem ni važno, za kakšno delo, fizično ali intelektu- alno, gre. Zelo rad delam timsko, je pa v takih delovnih okoljih včasih prob- lem, ker vsi ne delajo v dobro skupine oziroma kaj hitro pogruntajo, da lahko zanje delajo drugi. No, zame je izred- no pomembno, da sem po opravljen- em delu zadovoljen s tistim, kar sem ali smo naredili." Simon Kolarič, upokojenec: "Ja, včasih pa smo znali delati, po cele dneve smo bili v tovarni, potem nas je čakalo še delo doma, na polju ali v hlevu. Danes gledam mlade, pa se mi zdi, da bi kar naprej študirali, nihče več ne bi delal, kot smo mi. Brez dela ne bi preživel niti enega dneva in čeprav sem up- okojenec, še kar vsak dan stopim v mojo delavnico, izrežem kak kos klopotca ali popravim kakšno stvar za moje sosede. Za tistega, ki hoče, se delo vedno najde, le ceni se to delo pri nas vse manj. Pa bodo prišli drugačni časi in treba bo poprijeti za vsako delo, takrat bo hudo za tiste, ki samo gov- orijo, ko je treba pokazati, kaj znajo, pa ne vedo, kaj bi z vsem svojim (ne) znanjem." Srečko Molk Zvonko Habjanič Martian Bolcar Daniel Zelenik Simon Kolarič (Slavica Pičerko Peklar)